Žeja je slab merilec, saj ko nas zares prime dehidracija, je telo pogosto že v rahlem primanjkljaju tekočine. Še posebej poleti, ko vodo izgubljamo hitreje, kot se zavedamo. Na srečo nam telo dehidracijo sporoča tudi po tišjih, a zanesljivejših poteh.
Dve med njimi sta tako preprosti, da ju lahko preverimo sami: barva urina in stanje ust.
Barva urina
Urin je eno najbolj iskrenih ogledal naše hidracije. Kadar telo dobi dovolj tekočine, je urin svetlo rumen, nekje med barvo limonade in svetle slame. Bolj, ko je telo v primanjkljaju, bolj se urin zgosti in potemni: temno rumena ali jantarna barva je znak, da je čas za kozarec vode, temno rjava ali barva čaja pa lahko opozarja na resnejšo dehidracijo.
Velja pa poznati nekaj izjem. Prvi jutranji urin je naravno temnejši, saj ponoči ne pijemo, to še ni razlog za skrb, hidracijo raje ocenite čez dan. Tudi nekateri vitamini (zlasti skupine B), prehranska dopolnila in živila, kot je rdeča pesa, lahko spremenijo barvo urina, ne da bi šlo za dehidracijo. In še to: popolnoma prozoren urin ni nujno cilj, lahko pomeni tudi, da pijete več, kot telo potrebuje.
##ARTICLE-1829011##
Suh, lepljiv jezik in usta
Drugi zanesljiv tihi znak je v ustih. Ko telesu primanjkuje tekočine, se zmanjša izločanje sline, zato postanejo usta suha, jezik lepljiv, ustnice pa razpokane. Marsikdo občutek »lepljivih ust« zjutraj ali po dnevu na soncu pripiše čemu drugemu, pogosto pa gre prav za znak, da telo potrebuje vodo. Suh jezik je še posebej uporaben pokazatelj pri starejših in otrocih, pri katerih je občutek žeje manj zanesljiv.
Drugi znaki, ki jih zlahka spregledamo
Dehidracija se ne kaže le v ustih in urinu. Pogosti, a pogosto spregledani znaki so tudi nenadna utrujenost in upad zbranosti, glavobol, vrtoglavica ob vstajanju in manjša pogostost uriniranja čez dan.
Preprost domači preizkus je tudi test kožne gube: če nežno uščipnete kožo na hrbtišču dlani in se ta počasi vrača v prvotno stanje, je to lahko znak pomanjkanja tekočine.
##ARTICLE-1823079##
Zakaj so starejši posebej ogroženi
Pri starejših se občutek žeje s starostjo otopi, zato pogosto ne posežejo po vodi, čeprav je telo že v primanjkljaju. V kombinaciji z vročino, nekaterimi zdravili (na primer diuretiki) in kroničnimi boleznimi to pomeni, da dehidracija pri njih nastopi hitreje in tiše. Prav zato je pri starejših še posebej pomembno, da pijejo redno čez ves dan in ne čakajo na žejo.
##ARTICLE-1902469##
Kdaj poiskati pomoč
Blago dehidracijo običajno hitro odpravimo z rednim pitjem vode, ob večji izgubi tekočine (vročina, driska, bruhanje, daljši napor) pa si lahko pomagamo tudi z napitki z elektroliti. Previdnost je potrebna ob znakih hujše dehidracije: zmedenost, izrazita zaspanost, hiter srčni utrip, malo ali nič urina ter vrtoglavica, ki ne mine niti, ko se uležemo. To so znaki, ob katerih je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
##ARTICLE-1825155##
Komentarji