Ljudje, ki so okrutni do živali, gotovo niso prijazni niti do ljudi, in obratno: človek, ki v sebi nosi veliko ljubezni do živali, jo lahko deli tudi s svojimi bližnjimi.
Domače živali so zgodovinsko tesno povezane z razvojem človeka, saj so ga vselej spremljale in v njegovem življenju pridobile posebno mesto. Prenekatera starodavna božanstva so upodobljena v živalski obliki.

ZGODOVINSKA DEJSTVA
V starem Egiptu je imel bog Anubis pasjo glavo, Bastet pa je bila mačja boginja, zaščitnica ljudi in njihova dobrotnica. Med keltske svete živali štejemo svinje, krave, losose, orle, konje in pse, ki jim je to ljudstvo zaupalo veliko bolj kot mačkam. Tudi stare kulture Aboridžinov, Indijancev, Hindujcev in drugih, povezane z utripom narave in spoštovanjem do nje, so častile živali, se učile od njih in zanje ljubeče skrbele. Njihovo izročilo priča o tesni povezanosti, sožitju in nerazdružljivem prijateljstvu med dvema sorodnima ezoteričnima kraljestvoma: človeškim in živalskim.

POSLANSTVO
Po ezoterični teoriji je eno od osnovnih človekovih poslanstev tudi skrb za živali, ki mu njegov trud vračajo z ljubeznijo, zvestobo, hrano, snovjo za oblačila in z modrostjo, ki se prelije vanj skozi njihova subtilna sporočila.


Dandanes si ljudje pogosto izberejo hišne ljubljenčke za družbo, da jim premagajo premostiti bridke občutke osamljenosti. Tako imajo nekoga, za kogar skrbijo in ki jih potrebuje, brezpogojno ljubi in v celoti sprejema. Sprehod s psom v naravo ne pomeni zgolj dobrodošle rekreacije, pač pa tudi priložnost za družabna srečanja z drugimi pasjimi lastniki in podobno. Otroci se skozi odnos z domačimi živalmi učijo razvijati odgovornost do vseh živih bitij.

POMOČ
Živali nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo najboljše in najlepše v sebi. Skozi njihovo vdanost postanemo bolj razumevajoči, sebe in druge pa veliko lažje sprejmemo z vsemi navideznimi pomanjkljivostmi in napakami, kajti tudi naše živali nas sprejemajo brezpogojno, iskreno in pošteno, brez nepotrebnega pretvarjanja.
Skrb za hišne ljubljenčke veliko pripomore k osebnostnemu razvoju in duhovni rasti, poglablja stik s smislom bivanja in nam odpira nova področja komunikacije.

KARMA
Po eni od ezoteričnih teorij domače živali pogosto prevzamejo del karme ali celo pretečo bolezen svojega lastnika, ki se ji je že pred tem bogato oddolžil s svojo ljubečo pozornostjo. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da nekateri lastniki svojo žival neusmiljeno zavržejo, ko se naveličajo skrbeti zanjo. Prepustijo jo tragični usodi lakote in ceste, s tem pa si nevede nakopljejo neznansko količino slabe karme, s katero se bodo morali prej ali slej soočiti in jo odplačati. Za takšne ljudi je značilna zaprtost srčnega energijskega središča v telesu, ki se pogosto izraža tudi skozi težave v partnerskih odnosih ali kot splošno pomanjkanje občutka odgovornosti, kot neprepoznavanje potreb ljudi in bolestna sebičnost. Žal je pri nas še vse premalo azilov za zapuščene in zlorabljane živali ter premalo ljudi, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati z njimi.