Žrtev naj bi bilo še več, kar po poročanju nekaterih medijev utemeljujejo izpovedi njegovih nekdanjih sotekmovalk in varovank, ki naj bi pred leti tekaške vrste zapustile prav zaradi njegovega nadlegovanja.

Za časnik Dnevnik je spregovorila mama ene od možakarjevih domnevnih žrtev: »Hči se nama je z možem v solzah zaupala, da se je vse skupaj začelo z opolzkimi besedami, potem je nadaljeval z otipavanjem. Dolgo je bila nemočna, to je bil vendarle njen trener. Nekega dne, ko jo je pripeljal domov z reprezentančnih priprav in sem videla, da je hči razburjena, sem ga poklicala k sebi in mu povedala, kar mu gre. Po besnem odzivu pred domačo hišo sva se z možem odpeljala naravnost na Smučarsko zvezo Slovenije (SZS) in se zaupala takratnemu tekaškemu vodstvu. Niso nama verjeli, prav tako kljub najini prošnji niso sprožili nikakršnega postopka,« so bile pretresljive besede mame ene od nekdanjih tekačic.

Ni sicer jasno, ali so bile vse njegove žrtve mladoletne, a glede na to, da je govora ne samo o varovankah, ampak tudi o sotekmovalkah, je najverjetneje spolno napadal tako mladoletnice kot dekleta, starejša od 18 let. Zaradi napada na mladoletno osebo gorenjski ravnatelj ustreza definiciji pedofila. Strokovna literatura namreč s tem izrazom označuje vsakršen seksualni interes do otrok oziroma dejanje spolne zlorabe otrok.

Grozljiva statistika

Preverili smo preiskana kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost v zadnjih letih – sem prištevamo tudi pedofilijo – in ugotovili, da so leta 2021 obsodili skupno 121 oseb, od tega 112 moških in devet žensk, leto pozneje pa skupno 96 (92 moških, štiri ženske). Koliko jih je zagrešilo pedofilijo, iz statistike ni razvidno.

Pri nas je sicer pedofilija močno stigmatizirana in pogosto slabo razumljena. O njej se na ravni splošne populacije ne govori, glas ji daje(jo) le nevladniki, ki se ukvarjajo s področjem spolnih napadov in zlorab. V javnosti še najbolj odmevajo pedofilski primeri iz duhovniških vrst, predvsem v kontekstu, da je Cerkev pretirano popustljiva do duhovnikov, ki se spolno znašajo nad otroki. Slovenska škofovska konferenca je sicer kot odgovor na vse večje pritiske javnosti ustanovila ekspertno skupino za obravnavo spolnih zlorab med duhovniki in pomoč žrtvam, ki pa ji očitajo, da je njeno delovanje medlo in prepočasno.

Na poti v ali iz šole

Slovenska policija obravnava predvsem kaznive primere posedovanja otroške pornografije, medtem ko so storilci otroške zlorabe tujci in do izdelovanja kaznivega materiala pride zunaj Slovenije. Starši policiji velikokrat prijavijo dogodke, pri katerih sumijo na pedofilijo, ko neznanec nezakonito fotografira njihove otroke. Znanih je nekaj primerov, ko so osumljenci otroke do izvedbe spolnih dejanj (slačenja, samozadovoljevanja ...) prek spletne kamere pripravili s pomočjo udejstvovanja na družbenih omrežjih. Tako pripravljeno gradivo je bilo nato posredovano naprej. Tudi med Slovenci se pojavljajo pedofili, ki posedujejo ogromne zbirke otroške pornografije. Kakšen od njih gre tudi korak dlje in svojo mladoletno žrtev zalezuje tudi v živo, poroča Wikipedija.

Skrito

Naša država ima sicer posebno evidenco z imeni obsojencev; njihova dejanja tako ostanejo zapisana tudi po tem, ko jih izbrišejo iz navadnih kazenskih evidenc. Leta 2021 je bilo v tej evidenci samo zaradi storitve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost vpisanih 519 oseb, od tega zoper spolno nedotakljivost, izvršeno proti mladoletni osebi, 222 oseb. Te evidence niso javno dostopne, kot denimo v ZDA, kjer je register pedofilov večinoma dostopen javnosti prek svetovnega spleta, njegov namen pa naj bi bil povečati zavedanje o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, saj naj bi bila stopnja povratništva pri teh storilcih visoka.

Na spletni strani zvezne države, v kateri storilec živi, morajo biti v ZDA poleg fotografije objavljeni storilčev naslov, podatki o zaposlitvi, registrska številka storilčevega vozila, njegov fizični opis in vrsta kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen. Med podatki, ki javnosti ne smejo biti dostopni, pa je identiteta žrtve. Podatki iz registra se sicer posredujejo vsem šolam, organom socialnega skrbstva, zadolženim za otroke, in prostovoljnim organizacijam za otroke. Pri nas lahko do evidence posredno dostopajo samo ustanove ali društva, ki so jim otroci ali mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, pri čemer se te organizacije lahko prepričajo o primernosti osebe, ki pri njih opravlja delo ali storitve.

Pedofilija1
Facebook
Policija je lani preiskovala 163 kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja otrok na internetu, leta 2021 pa 175 kaznivih dejanj.

Lovijo jih tudi na internetu

Policija ima posebno skupino, ki se ukvarja samo z odkrivanjem spolnih zlorab na spletu, v tem kontekstu izvajajo tudi aktivnosti, ki so osredotočene izključno na prestrezanje pedofilov. Kdo sestavlja te ekipe in kako poteka njihovo delo? So na ta način že odkrili kakšnega pedofila, pa so nam pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU). Povedali so, da je preiskovanje kaznivih dejanj spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok na internetu eno od najkompleksnejših preiskovanj, ki jih opravlja policija. »Samo preiskovanje praviloma izvajajo kriminalisti, ki so se za tovrstno delo usposabljali tako v Sloveniji kot v tujini. Preiskave lahko potekajo v sodelovanju z agencijama Europol in Interpol ali s tujimi policijami.«

V skupine, ki se s tem ukvarjajo, je sicer po njihovih besedah vključeno več strokovnjakov iz vrst policije, katerih naloge so razdeljene. »Preiskavo vodi kriminalist preiskovalec, pomoč pa mu nudijo strokovnjaki iz enot za računalniško preiskovanje in po potrebi službe, ki se ukvarjajo z analizo podatkov. Vsi postopki policije morajo potekati v skladu s kazensko procesno zakonodajo. Cilj preiskav je najprej identifikacija in zavarovanje žrtve in šele pozneje identifikacija storilca. Tako morajo kriminalisti ovrednotiti po nekaj tisoč ali deset tisoč fotografij ter ure in ure videoposnetkov v posamezni preiskavi,« so pojasnili. Po njihovih navedbah je policija leta 2022 preiskovala 163 kaznivih dejanj spolne zlorabe in izkoriščanja otrok na internetu, leta 2021 175 kaznivih dejanj, leta 2020 so jih zabeležili 150, leto prej 134, leta 2018 pa 141.