Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Eden od večjih razlogov je nihajnost oziroma volatilnost, ki jo vlagatelji vseskozi doživljajo na poti plemenitenja privarčevanih sredstev v različnih finančnih instrumentih (naložbah). In kaj volatilnost pomeni? Volatilnost ali nihajnost pomeni nihanje vrednosti oziroma cene. Višja kot je volatilnost oziroma nihajnost ali nestanovitnost, večje je tečajno nihanje in obratno. Gre za statistično verjetnosti, da bo cena naložbe, lahko je to delnica ali delniški sklad, v kratkem času močneje padla ali zrasla. Izraža se v odstotku ali nominalni vrednosti valute. Volatilnost ni enako kot tveganje. Kadar se interpretira kot negotovost, postane glavno vodilo pri finančnih odločitvah in sestavljanju naložbenega portfelja. Vlagatelji tako imajo določen prag tveganja, ki ga še lahko prevzamejo. Dobra napoved volatilnosti cen finančnih instrumentov je dobra začetna točka pri ugotavljanju tveganja izbrane naložbe.
Torej, kakšen je najboljši način za preprečevanje strahu vlagateljev, ko se svet spopada z določeno krizno situacijo. Primer je lahko že lanski nastop pandemije zaradi širjenja koronavirusa, in tako na kapitalskem trgu nastopi obdobje povečane volatilnosti (nihajnosti)? Zakaj se torej bojimo volatilnosti? V osnovi zato, ker je pogostokrat videna v negativnem smislu, saj naj bi predstavljala tveganje, negotovost oziroma nestanovitnost. Vendar je lahko tudi dobra. Če kupimo delnico ali delniški sklad na dnu in ga prodamo na vrhu, bomo zaslužili denar. S povečano volatilnostjo lahko tako hitreje zaslužimo denar.
Ključnega pomena, kako lahko pomagamo zmanjšati tesnobo, ki nastane ob povečani volatilnosti je osredotočenost na dolgoročne finančne cilje. Žal se vse prepogosto zgodi, da marsikateri vlagatelj z izstopom s kapitalskega trga ob povečani volatilnosti prekrši eno osnovnih nepisanih finančnih pravil - ne prodajaj nizko. Biti nekoliko prestrašen zaradi hitrega padca trga ni nič nenavadnega. Toda za tiste, ki so dolgoročni vlagatelji in ne kratkoročni špekulanti, morajo volatilnost sprejeti kot normalen vmesni pojav na dolgoročni poti vlaganja in varčevanja. Volatilnost je torej nekaj običajnega, nujnega in upam si trditi, da je zdrava značilnost borze.
Seveda pa je treba sprejeti, da je volatilnost na trgu normalna, kot je tudi normalen neprijeten občutek ob znižanju vrednosti portfelja. Analiza ameriške banke JP Morgan (podatki od leta 1928 do leta 2016) je pokazala, da je 5 odstotni nihaj navzdol vrednosti ameriškega indeksa S&P500 normalen pojav, povprečno se zgodi vsake tri mesece. Tudi popravek vrednosti za 10 odstotkov ni nekaj, kar bi dolgoročne vlagatelje posebej presenečalo, povprečno se zgodi vsako leto dni. Ko gre za zaskrbljene stranke (vlagatelje), jih najprej spomnim, da smo v preteklosti že imeli ogromno podobnih situacij in da je najboljši način, kako volatilnost preživeti, da upoštevajo svojo dolgoročno strategijo oziroma se osredotočajo na svoje dolgoročne cilje in to je najboljši način - držite se svoje začrtane dolgoročne finančne poti. Disciplinirani naložbeni pristop je najboljša strategija za obvladovanje padcev na trgu in vam bo najverjetneje omogočila sodelovanje v donosu, ko se bodo trgi obrnili v rast.
V času povečane volatilnosti ni najbolj pametno prodajati naložbe v takih okoliščinah, saj obstaja velika verjetnost, da čeprav se s »pravočasno« prodajo naložb vlagatelji izognejo (papirnatim) izgubam, bodo na drugi strani najverjetneje zamudili tudi odboj navzgor. Ta je navadno hiter, nepričakovan in močan. In prav to se največkrat zgodi vlagateljem, ki se ob povečani volatilnosti na delniških trgih čustveno odzovejo in neracionalno odločajo za umik ter zamudijo odboj navzgor in potem čakajo in čakajo na primeren moment za ponovni vstop nazaj v naložbo. Trg pa medtem ustvari lep odboj. Dolgoletne izkušnje kažejo da vlagatelji, ki odprodajo svoje naložbe v času povečane volatilnosti zamudijo tudi popravke navzgor in tako v povprečju na letni ravni ustvarjajo nekaj odstotnih točk nižji donos, kot bi, če bi naložbo, v času povišane volatilnosti, ohranili in vztrajali na začrtani poti plemenitenja privarčevanih sredstev.
Druga plat medalje, ki jo prinaša volatilnost, so nove priložnosti. Če vlagatelj sprejema in razume volatilnost, torej se je ne prestraši in je v njegovem portfelju še nekaj prostor za dokup delnic ali delniških skladov ter si lahko privošči povečanje tveganja, se nihajnost izkoristi za povečanje izpostavljenosti delniškim naložbam. Tovrstna strategija pa seveda mora biti del primerno oblikovanega finančnega načrta, na kar se v idealnem primeru pripravite že prej, preden se to zgodi. Če verjamete, da bo trg čez 10 ali več let višji, je lahko volatilnost priložnost za ponovno optimizacijo portfelja, torej za nakup več delnic ali delniških skladov, ko le-te padejo.
Avtorica članka: Katja Bogataj Kopriva / finančna svetovalka, Generali Investments
Komentarji