Razumljivo je, da so zaradi tega projekcije ekonomskega gibanja na področju državnih financ na kratek rok zanihale, a zaradi nedavnega dviga cen energentov, ki so ga še pospešile ukrajinska vojna in njene očitne posledice, je bilo treba javnofinančne napovedi spremeniti celo glede na obete predhodne, »pandemske« krize.
Prav tako je lahko razumljivo, da to veriženje nestabilnosti vladi v odhajanju povzroča nemalo preglavic pri oblikovanju finančnih in proračunskih okvirov za svojo naslednico. Prihodnja vlada bo morala proračunske postavke, pokojninske in zdravstvene izdatke uskladiti s finančnim okvirom, v kakršnega bo vstopila, učinke tega usklajevanja pa bomo ne nazadnje v svojih življenjih občutili državljani.
Da so se pri pripravi prihodnjega javnofinančnega okvira že pojavile težave, je v tednih pred iztekom mandata poskrbela kar Janševa vlada sama, ko je zamudila prvi rok oddaje predloga okvira za pripravo proračunov in osnutka programa stabilnosti fiskalnemu svetu. To je sicer storila šele pred dvema dnevoma in tako ujela skrajni rok za poročanje Evropski komisiji, ki je z zakonom o fiskalnem pravilu določen za konec aprila tekočega leta. Finančni minister Andrej Šircelj je kot glavni vzrok zamude kakopak navedel težavnost kriznega obdobja. A v opoziciji so razloge za zamudo že v začetku aprila, ko je nanjo opozoril fiskalni svet, videli v poraznem stanju in proračunski luknji, ki jo je v pandemskem obdobju »uživanja, dokler lahko« vlada ustvarila in hkrati prikrivala z različnimi darili skupinam državljanov in delom gospodarstva.
Jože P. Damijan je v svoji oceni dela nekdanje vlade kritičen predvsem do usmeritev njenih davčnih politik v času krize.
Še najbolj konkretni so bili glede napovedi v Stranki Alenke Bratušek (SAB), kjer so opozorili na razhajanja načrtovanih odhodkov tako znotraj pokojninske blagajne kot za državni proračun, razlog pa naj bi bil po njihovi oceni v svežnjih nekaterih ukrepov za premostitev krize. Oceni se pridružuje tudi nesojeni kandidat za opozicijskega voditelja, ekonomist Jože P. Damijan, ki predvideno luknjo v javnih financah v velikosti 750 milijonov evrov pripisuje tudi zmanjšanju prihodkov od dohodnine.
Skrb vzbuja spomladanska napoved gospodarskih gibanj
Kot so za Svet24 opozorili pri SAB, skrb prav tako vzbuja spomladanska napoved gospodarskih gibanj, ki jo dvakrat na leto pripravi Urad vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in služi kot osnova za pripravo okvira proračunov in programa stabilnosti. Tega je vlada zadrževala vse do minulega četrtka, ko je bilo poročilo končno lahko javno objavljeno, objava pa je časovno skoraj sovpadla tudi z napovedjo IMF, ki za Slovenijo napoveduje padec gospodarske rasti na 3,7 odstotka BDP, torej za 0,9 odstotka glede na napovedi iz obdobja pred ukrajinsko krizo.
V poročilih, ki jih dvakrat na leto izda Umar, so napovedi o gospodarski oziroma rasti BDP sicer nekoliko višje, a je bolj poveden prihodnji trend postopnega zniževanja, ki ga je Umar predvidel že pred ukrajinsko krizo, v poročilu jeseni 2021. To je sicer Umar zaključil s pričakovanji, da bi lahko »v primeru hitrejšega umirjanja epidemične situacije in/ali še učinkovitejšega prilagajanja ekonomije BDP naslednje leto dosegel raven, ki smo jo za leto 2022 napovedovali pred epidemijo«. A kljub relativno ugodni napovedi, ki je sledila začetnemu šoku ob nastopu epidemije, že lanske napovedi trenda rasti BDP napovedujejo umirjanje. Jesenske projekcije rasti BDP so za letos predvidele 4,7-odstotno, za naslednje leto pa 3,3-odstotno rast.
Tovrstno umirjanje rasti kljub predvidenemu okrevanju gospodarstva v Umarju deloma pripisujejo rasti cen energentov in surovin, deloma pa tudi postopnemu opuščanju ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki naj bi imeli ugoden, a očitno tudi kratkotrajen učinek.
Napoved pa se je za letos znova spremenila predvsem zaradi vojne v Ukrajini. Jeseni napovedana rast BDP je tako za letos nižja in znaša 4,2 odstotka, v naslednjih dveh letih pa je tudi v skladu s pričakovanim umirjanjem predvidena triodstotna rast.
Država seveda pozna mehanizme za blažitev posledic tovrstnih pretresov in gospodarska rast zadnjih dveh let zato ni le neposredni učinek kriz, ampak tudi rezultat odgovorov na krizno obdobje. Te pa je treba upoštevati pri napovedih za naslednja proračunska obdobja, od katerih sta ne nazadnje odvisna obseg in razdelitev državne blagajne. Če se odpovemo ugibanjem, zakaj je vlada pri oblikovanju teh načrtov zamujala, si za začetek oglejmo opozorila, ki jih je pred tem na podlagi gospodarskih kazalnikov v svojem poročilu zapisal fiskalni svet.
V oceni proračunskih dokumentov za leti 2022 in 2023, ki jo je fiskalni svet (FS) objavil lansko jesen, so učinki politik za spodbujanje gospodarstva sicer zaznani, a ob hkratnem opozorilu, »da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšanje stanja javnih financ«. Bojazen so v osveženi analizi februarja letos, torej še preden bi lahko upoštevali tudi posledice vojne v Ukrajini, zgolj ponovili, proračunska luknja, ki je pozitivni gospodarski kazalniki naj ne bi več mogli odpraviti, pa bi se po zdaj nemara že zastarelih predvidevanjih FS lahko za letos povečala za več kot milijardo evrov. Vladni statistični urad je za leto 2021 medtem že poročal o proračunskem primanjkljaju v višini 5,2 odstotka BDP (2,705 milijona evrov).
Finančni minister Šircelj v pomirjajočem tonu ...
Vendar smo v četrtek slišali finančnega ministra Andreja Širclja govoriti bolj pomirjujoče. Krnjenja javnih financ na račun spopada s krizo ta seveda ne zanika, a »ob nespremenjeni politiki« pričakuje njegovo postopno zmanjševanje, ob čemer naj bi do naslednjega leta že padel pod tri odstotke BDP, kar je pomembno predvsem za primer ponovne uveljavitve začasno suspendiranega fiskalnega pravila.
Če ministrove besede beremo skupaj z ustreznim delom iz poročila FS, se nam ministrova opazka o pesimizmu fiskalnega organa lahko zdi utemeljena. Eden od sklepov jesenskega poročila se na primer glasi: »Indikativne ocene kažejo, da bodo ob realizaciji vseh načrtov izdatki sektorja država višji od dovoljenih po fiskalnih pravilih tudi v letu 2022. V letu 2023 so načrtovane ravni sicer deloma ustrezne, vendar ob ne dovolj opredeljenih politikah za to leto.« Videti je, da minister in fiskalni svet primerljive podatke bereta različno, razlika pa je stvar bralčevega optimizma oziroma pesimizma sicer strokovnih izračunov. Vendar pa se bo laični bralec z vso pravico vprašal, na kakšen način bo strokovne izračune in njihove predpostavke naposled občutil na lastni koži.
...fiskalni svet pa ne vidi zadostne politične strategije
Zato se vrnimo k ministrovim besedam, ki strokovnost napovedi postavljajo v praktično luč: »ob nespremenjeni politiki«, ki jo fiskalni svet za bližnjo prihodnost označi kot »ne dovolj opredeljeno«. Ta nekaj vsebine in opredelitve dobi v že navedenem poročilu fiskalnega sveta: »ob predvidenem ohranjanju visoke investicijske porabe izstopa predvsem projekcija zelo nizke rasti sredstev za zaposlene in nespremenjena raven izdatkov za socialna nadomestila«. Nas torej čaka novo obdobje zatiskanja pasov v paketu z optimističnimi strokovnimi napovedmi gospodarskega okrevanja?
To morda zdaj ni več odvisno samo od rezultata nedavnih volitev oziroma bodo ti rezultati zagotovo postavljeni v kontekst zapuščine vlade v odhajanju, kar ne nazadnje omeni tudi minister Šircelj. Iz naštetih napovedi pa lahko »nestrokovno« domnevamo, da bo v bližnji prihodnosti zazrtost v gospodarsko rast bolj kot v nedavni preteklosti uravnotežena z govorom o proračunskih omejitvah, kar napovedujejo tudi fiskalne ocene pristojnih državnih organov. Tu vprašanja o optimizmu ali pesimizmu glede napovedi gospodarskih gibanj očitno ne zadostujejo več. Nesojeni bivši opozicijski kandidat za mandatarja, ki ostaja predvsem ekonomist, Jože P. Damijan, je v svoji oceni dela nekdanje vlade kritičen predvsem do usmeritev njenih davčnih politik, kamor spadata dohodninski zakon in uvajanje tako imenovane socialne kapice. Politika takega »spodbujanja gospodarstva« naj bi se po Damijanovi oceni že poznala v proračunskih izpadih, ki jih je ob manjšanju dotoka mogoče uravnoteževati le še s krčenjem porabe. Kot lahko sklepamo iz poročila FS, je natanko to tudi vsebina vladne strateške napovedi, ki jo bo v roke prejela prihodnja koalicija. Zato lahko pričakujemo, da bo ena od prihodnjih vročih političnih tem morala ubrati ravno nasprotno pot.
Komentarji