Oprema slovenske vojske je vse slabša.
Poročilo o pripravljenosti vojske za leto 2015 sta včeraj v predsedniški palači Pahorju predstavila ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik generalštaba, generalmajor Andrej Osterman.
Pahor je že pred dvema letoma ugotavljal, da je vojska dosegla najnižjo mogočo raven delovanja, stanje pa se je v zadnjem letu še poslabšalo. Po Pahorjevem mnenju je takšno stanje posledica pomanjkanja finančnih sredstev.
Večplasten problem
Politika nima prave strategijeZa mnenje o tem smo poprosili tudi dr. Klemena Grošlja, raziskovalca na katedri za obramboslovje na FDV. Kot pravi, je problem slovenske vojske večplasten. »Po eni strani gre za krčenje obrambnih izdatkov, drugi problem pa je neugodna struktura izdatkov. Premalo damo za nakup opreme in njeno vzdrževanje. Delež izdatkov bi moral biti od 20 do 30 odstotkov. Že leta 2007, ko ni bilo krize, smo dali za opremo samo 10 odstotkov. Tretja zadeva pa je nepremišljen nakup nove opreme. Nesmiselno je na primer kupovati novo opremo, če nimamo niti dovolj streliva za obstoječo. Slovenska politika nima prave strategije.«
Ko ga povprašamo, ali se toliko govori o višjih sredstvih zaradi zahtev Nata, odgovori, da zveza od nas ni zahtevala ničesar. »Problem Slovenije so zaveze iz preteklosti. Naš problem je kredibilnost, veliko smo obljubljali in premalo uresničili. Nato je priporočal dva odstotka izdatkov BDP, toda to se lahko uresniči tudi drugače kot samo s finančno pomočjo.« Kot je poudaril, se sami ne bi mogli obraniti v primeru napada, toda ravno za to smo po njegovem mnenju člani Nata. »Naš nacionalni interes je, da imamo ob manjših vložkih večjo varnost. Boljše rešitve v svetu, v katerem smo, ni.«
Sami se moremo obraniti
Klemen Grošelj, obramboslovec: »Eden izmed problemov je premajhen delež obrambnih izdatkov, ki gredo za novo opremo in preslabo vzdrževanje obstoječe opreme. Slovenska politika nima prave strategije.«
»Sami se ob napadu ne bi mogli obraniti,« razmišlja Grošelj. Za mnenje smo poprosili tudi Miho Kordiša, poslanca Združene levice in člana odbora za obrambo. V njihovi poslanski skupini so namreč pred dobrim mesecem na seji odbora edini nasprotovali načelni zavezi po višanju izdatkov za obrambo. On vidi problem v profesionalizaciji vojske in njeni podreditvi potrebam Nata, ne pa v zmanjševanju sredstev. Z Grošljem deli mnenje, da se sami ne bi mogli obraniti. »Slovenska vojska danes ni enotna sila, ki bi lahko skupaj z državljani odvrnila vojaški napad, ampak skupek specializiranih enot, ki lahko normalno delujejo le v okviru večjih enot Nata,« meni Kordiš.
Za vojsko več od sosede
»S popolnoma profesionalno vojsko se odrekamo izkazanim samoobrambnim sposobnostim našega prebivalstva, hkrati pa je taka vojska draga in zelo ranljiva za zniževanje izdatkov. Avstrija z naborniško vojsko je v letih pred krizo za obrambo namenjala okrog 0,8 odstotka BDP, Slovenija pa kar 1,4 odstotka BDP, pri čemer je obrambna sposobnost Avstrije neprimerljivo večja. V krizi so se tudi avstrijski izdatki znižali na 0,6 odstotka BDP (slovenski na 0,9 odstotka BDP), pa vendar danes ne moremo govoriti o krizi avstrijskega vojaškega sistema, medtem ko je slovenski sistem v resni krizi,« še poudarja Kordiš.
Komentarji