Napovedi, kdaj naj bi se v dom v Pivki vselili prvi stanovalci, so se že večkrat spremenile. Sprva so nameravali dom odpreti že v začetku tega leta, nato so to napovedali za marec ali april, saj so hkrati odpirali tudi domova v Žireh in Komendi in so hoteli najprej rešiti kadrovske težave v tistih koncih. Predvideno odprtje pivškega doma s 64 posteljami se je nato zamaknilo v letošnjo jesen, govora je bilo o septembru.

Ob odprtju bi zapolnili tretjino postelj

»V teku so postopki zaposlovanja novih sodelavcev in imamo tudi nekaj primernih kandidatov. Zaradi poletnih počitnic smo dokončno zaposlovanje oziroma izbor kandidatov podaljšali še v prvo polovico septembra. Tako planiramo, da bo dom odprl vrata novembra 2023,« zdaj pojasnjuje Sanda M. Gavranovič, poslovna direktorica SeneCure za Slovenijo.

Dom verjetno ne bo takoj v celoti zaživel. »Ob odprtju novega doma praviloma zapolnimo tretjino kapacitet in s sprejemi nadaljujemo, ko se procesi dela stabilizirajo in se zapolnijo vsa potrebna delovna mesta.« Kandidatom za službo ne morejo ponuditi konkurenčne plače, saj so koncesionarji zavezani k enaki plačni politiki kot javni domovi. Poslovna direktorica zato nove delavce vabi z obljubo, da bodo imeli »prijetno in sodobno opremljeno delovno okolje, kjer bodo znanje in izkušnje cenjeni in spoštovani«.

V luči težav, ki jih imajo, si od države želijo, da bi omogočila boljše kadrovske normative in višje plače ter s tem v dejavnost spet pritegnila zdravstveni kader. Na sploh bi morala biti delovna zakonodaja bolj fleksibilna, postopki zaposlovanja tujih delavcev pa enostavnejši tudi za koncesionarje, meni Sanda M. Gavranovič.

pivka
Arhiv Občine Pivka
Dom upokojencev v Pivki je opremljen, a še vedno prazen.

Občina SeneCuri ne želi »viseti za vratom«

Župan občine Pivka Robert Smrdelj pravi, da družbi SeneCura zaradi zamikanja odprtja doma ne želi »viseti za vratom«. Zaveda se, da je težava s pomanjkanjem delavcev splošna, si pa želi, da bi jo lastniki pivškega doma premostili čim prej. »Občutek, da lepa nova stavba čaka na stanovalce, je res nekoliko zoprn, ampak po drugi strani je glavnina težav rešenih. Infrastruktura je zagotovljena in je na razpolago. Razen kadrovskih ni nobenih drugih težav, zatikanj po tehnični plati ali česa podobnega,« pravi.

Pri pridobivanju manjkajočega kadra so na občini pripravljeni, kolikor je mogoče, pomagati s promocijo, predstavitvami zaposlitvenih možnosti potencialnim kandidatom in podobno podporo. Smrdelj verjame, da v avstrijski družbi, ki v Sloveniji že upravlja s šestimi domovi, delajo vse, da bi čim prej odprli še sedmega. To, da ostaja zgradba, v katero so vložili veliko denarja, prazna, namreč največjo izgubo povzroča prav SeneCuri.

Podatkov, kakšen je interes občanov za vselitev, na občini nimajo. Ljudje za namestitev v dom zaprosijo, ko jo potrebujejo, in tam, kjer lahko realno računajo na prosto posteljo. Smrdelju se zdi zato povsem razumljivo, če občani pošiljajo prošnje v okoliške kraje in ne v domači dom, ki še ne sprejema stanovalcev. »Sem pa prepričan, da se bodo kapacitete postopoma zapolnile, ko bo dom začel delovati.«

Po vsej državi 750 praznih postelj

Velik kadrovski primanjkljaj še naprej pesti tudi javne domove za starejše. Že delujoči domovi naj bi imeli skupno približno 750 praznih postelj zgolj zaradi tega, ker ne uspejo zaposliti dovolj delavcev za oskrbo vseh stanovalcev. V domovih manjka dobrih deset odstotkov kadra, ocenjuje Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »Najbolj nam primanjkuje zdravstvenega kadra, srednjih medicinskih sester in bolničarjev negovalcev,« pravi.

V začetku leta so se že nekoliko povišale plače v zdravstvu in socialnem varstvu, med že sprejetimi ukrepi za izboljšanje kadrovske slike pa so poenostavljeni postopki zaposlovanje tujih delavcev. »Kadrovska slika v domovih se kljub dosedanjim ukrepom države še ni izboljšala,« vseeno ugotavlja Sahernik. Odzivi pristojnih so po njegovi oceni še vedno prepočasni in premalo odločni. »Pričakujemo, da bo to problematiko naslovil poseben interventni zakon,« je spomnil, da sta pristojni ministrstvi za solidarno prihodnost in za delo že pred letom dni napovedovali posebne rešitve in interventni zakon prav za blaženje kadrovskih težav v socialnovarstvenih zavodih.