Ob brežini reke Meže so namreč luč dneva po več desetletjih uzrla v zemljo zakopana akumulatorska ohišja. O zadevi je prvi poročal časnik Večer, za katerega je glavna direktorica Direktorata za okolje Tanja Bolte pojasnila, da so v podjetju Tab potrdili, da »gre za staro nasutje iz leta 1980, ko je v podjetju potekala poskusna proizvodnja akumulatorskih ohišij, ki niso bila primerno izdelana, zato so jih odložili na navedeni lokaciji. Zadeva je v pristojnosti inšpekcije za okolje.« Medtem so se za časnik Večer odzvali v podjetju Tab, kjer so potrdili, da je po njihovih »dostopnih informacijah do zasipa ohišij za akumulatorje prišlo okrog leta 1980 v času delovanja Rudnika Mežica. V tistem času so se izdelovali akumulatorji iz t. i. trde gume, ki se v TAB d.d nikoli ni uporabljala. V družbi TAB d.d. ne moremo komentirati praks delovanja iz tistega časa, ko se je zasip izvajal. Družba TAB d.d. ni pravni naslednik Rudnika Mežice. Za sanacijo starih bremen Rudnika Mežica je odgovorna država. Seveda bomo kot družbeno odgovorno podjetje ponudili sodelovanje po najboljših močeh.«

Ob tem so poudarili, da je Tab družbeno odgovorno podjetje, ki se zavzema za čisto okolje in pri svojem delovanju z upoštevanjem okoljskih standardov skrbi, da je vpliv na okolje minimalen in znotraj predpisanih slovenskih ter mednarodnih zakonskih mej. Zapisali so še, da to zagotavljajo »z vrsto organizacijskih in tehničnih ukrepov. Podjetje je podvrženo rednim in izrednim inšpekcijskim pregledom, pri katerih ni bilo prepoznanih odstopanj. Zavzemamo se za skrb za varnost in zdravje zaposlenih na delovnih mestih in redno sodelujemo z lokalnimi skupnostmi.« Pri Večeru sicer dodajajo, da je po njihovih informacijah ohišij odpadnih akumulatorjev tudi v okolici razkritja pod zemljo še mnogo več.

Glavni izvršni direktor podjetja Roman Burja pa je na današnji novinarski konferenci, že predhodno sklicani ob redni skupščini delničarjev Taba, pojasnil, da je »ta situacija presenetila tudi marsikoga tu v dolini.« Ponovil je zgornje navedbe podjetja ter dodal, da je bila v zvezi z najdbo podana prijava na inšpektorat in opravljen pregled. Izsledkov še nima, je pa, tako Burja, bilo na prvi pogled ocenjeno, da naj ne bi bilo kritično.

Kaj pravi pristojni inšpektorat?

Z inšpektorata za okolje in energijo so za STA danes odgovorili, da sta inšpektorici 16. avgusta opravili inšpekcijske preglede v zvezi z obvestilom o naplavljenem mulju in ostankih akumulatorjev po poplavah.

»Opravili sta oglede na več lokacijah. Na lokaciji Polena v Mežici, kjer je Meža odnesla del priobrežnega zemljišča, je bilo pod plastjo zemlje videti ostanke lomljenih plastičnih ohišij akumulatorjev, zato je inšpektorica opravila inšpekcijski pregled tudi pri podjetjih Tab in MPI Reciklaža,« so pojasnili.

V podjetju Tab so inšpektorici povedali, da so okoli leta 1980 na to lokacijo odlagali akumulatorska ohišja, ki z vidika kakovosti niso bila primerno izdelana. Lomljena plastična ohišja so tam odložena že okoli 40 do 45 let ali več, so navedli pri inšpektoratu.

Dodali so še, da je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo lani to območje evidentiralo kot opuščeno industrijsko odlagališče tovarne Tab, ki je po navedbah ministrstva naslednik prejšnjega podjetja. »Več ne moremo povedati, saj inšpekcijski postopek še ni končan. V teku je ugotovitveni postopek,« so pojasnili na inšpektoratu. Navedli so še, da samo podjetje MPI Reciklaža v Žerjavu sploh ni bilo poplavljeno in da tudi do poškodb samega jedra odlagališča, prekritega z neprepustno folijo, ni prišlo.

Ohišja plavala po Dravi

Sicer pa je glavni izvršni direktor Taba Burja danes poudaril, da je Tab družbeno odgovorno podjetje, ki se zavzema za čisto okolje, upošteva vse okoljske standarde in jih tudi dokazuje z meritvami emisij ter rednimi in izrednimi inšpekcijskimi pregledi.

Glede dejstva, da so narasle vode v začetku avgusta poplavile tudi proizvodne prostore podjetja v Žerjavu in Črni na Koroškem, pa je pojasnil, da v času poplav nobeden od obratov ni obratoval, saj je bil to čas remonta in zmanjšanih aktivnosti. Hkrati so obrati zgrajeni tako, da se čim bolj zmanjša izpuste navzven in tako so tudi mulj, ki se je ujel v lovilne bazene, ločeno dali v čistilno napravo. Večjih izpustov po njegovih besedah torej ni bilo, tudi po pregledu opreme niso ugotovili nobenih izpustov.

So pa narasle vode odplaknile večjo količino ohišij akumulatorjev iz njihovega skladišča v Šentjanžu pri Dravogradu, ki so jih tako mnogi videli plavati tudi po reki Dravi. Kot je zatrdil Burja, je šlo za prazne plastične posode, ki jih je voda odnesla, končne izdelke na paletah pa ni odneslo. Točne številke, koliko ohišij je odneslo, še nimajo.

Glede naplavin po ujmi v Mežiški dolini, pri katerih pristojni ugotavljajo povišane vrednosti težkih kovin, pa je Burja danes spomnil, da je zgodovina rudarjenja v dolini več kot 350-letna. »Pokazati s prstom samo na enega deležnika je verjetno nerealno ali neodgovorno. Vemo, da je bilo po dolini več odlagališč, s katerih natančno se je to spiralo, težko ocenimo,« je dejal. Glede podjetja Gradbeni materiali, ki spada v skupino Tab, pa je dejal, da to ni del, ki bi deloval kot odlagališče, ampak tam kopljejo material za gradnjo, npr. cest.