Rok Fazarinc je strokovnjak za vode, ki je dan po poplavah, ki so prizadele tretjino Slovenije, v pogovoru za necenzurirano.si dejal: »Ti dogodki so nam pokazali, kje se nikoli ne bi smelo graditi. Že od prej obstajajo karte poplavne nevarnosti in karte z arhivskimi podatki o poplavah, ki jih imenujemo opozorilne karte. (...) Žal so interesi, da se posega na poplavna območja, še vedno preveliki,« so bile njegove besede.
Šli smo po sledeh tega, kar je izrekel, saj je zadnja naravna katastrofa tudi priložnost za analizo, kaj vse je šlo v državi narobe na področju prostorskega načrtovanja. Ugotovili smo, da so bila opozorila stroke, ki jih nihče ni želel slišati, pravilna in na mestu. V zadnjih letih, še posebej pa od leta 2020 naprej, se namreč v Sloveniji vedno več stanovanjskih in drugih objektov gradi na območjih, ki jih ogrožajo vode. To dokazujejo uradni podatki, ki smo jih zbrali v zadnjih dneh.
Gradbeni »boom« na območjih, ki jih ogroža voda
O tem, koliko se gradi na območjih, ki jih ogrožajo vode, nam največ pove statistika vodnih soglasij. Gre za dokument, ki ga država zahteva, če oceni, da bi gradnja lahko vplivala na stanje voda in vodni režim na zemljišču in okolici. Vsak lastnik zemljišča, ki ga ogrožajo vode, mora za gradnjo pridobiti vodno soglasje. V nasprotnem primeru od upravne enote ne more dobiti dovoljenja za gradnjo. Vodno soglasje mora v določenih primerih pridobiti, četudi za objekt ne potrebuje gradbenega dovoljenja.
Podatki o zadevah s področja vodnih soglasij so na voljo za obdobje zadnjih sedmih let, odkar je bila ustanovljena direkcija za vode:
- še leta 2016 je tako prejela 10.854 vlog za izdajo vodnih soglasij, mnenj in informacij o pogojih gradnje,
- v letu 2020 se je na mizi direkcije znašlo že 12.544 zadev s področja vodnih soglasij,
- sledilo je rekordno leto 2021, v katerem je direkcija začela 14.762 teh zadev.
Samo v petih letih je tako direkcija obravnavala za 36 odstotkov več vlog za izdajo vodnih soglasij, mnenj in informacij o pogojih gradnje. To jasno nakazuje, da se je gradnja na območjih, ki jih ogroža voda, močno povečala. Leta 2022 je bilo zadev, ki jih je obravnavala direkcija, nekoliko manj, a še vedno skoraj 14.000. Tudi letos je pred poplavami kazalo na podobno številko. V prvih šestih mesecih leta je tako direkcija začela reševati skoraj 6.900 zadev s področja voda. Na podatke o tem, koliko teh vlog je direkcija zavrnila, še čakamo.
Ko zemljišče postane zazidljivo
Novo začete zadeve na direkciji s področja vodnih soglasij.Novo začete zadeve na direkciji s področja prostorskega načrtovanjaGradbena dovoljenja za stanovanjsko gradnjoGradbena dovoljenja po občinah,
Gremo naprej. Rast števila vlog za vodna soglasja časovno sovpada s rastjo števila državnih, občinskih in podrobnih prostorskih načrtov, ki jih je v istem času obravnavala direkcija. Še leta 2016 jih je na mizo dobila 836, leta 2021 pa več kot 1.300, torej skoraj 500 več.
Kaj se je zgodilo? Na prelomu desetletja se je v Sloveniji začel gradbeni »boom«, občine pa so prostor za nove stanovanjske in poslovne objekte našle tudi na območjih, ki jih ogroža voda. S prostorskimi načrti so jih spremenile v zazidljiva zemljišča. Med letoma 2016 je tako država v povprečju letno izdala od 2.200 do 2.400 gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe. Leta 2021 jih je bilo že 2.667, lani pa 2.865. Letos bo po trenutnih podatkih o izdanih gradbenih dovoljenjih teh še več.
Do povečanja števila izdanih gradbenih dovoljenj je prišlo kmalu po povečanju vlog za izdajo vodnega soglasja – logično, ker je to pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz statistike je razvidno, da so od leta 2020 v porastu predvsem dovoljenja, ki so jih pridobile pravne osebe, torej podjetja, ki so kupila zemljišča in tam zgradila stanovanjske objekte. Če so zemljišča kupila, še preden so jih občine spremenile v zazidljiva, so s temi projekti uspela ustvariti visoke zaslužke.
Največ se je gradilo tudi v občinah, ki so bile zdaj pod vodo
Tu pridemo do bistva. Med občinami, kjer se je v tem času gradilo največ, prevladujejo nekatere, ki so bile najbolj na udaru poplav: Polzela, Braslovče, Rečica ob Savinji, Nazarje, Komenda, Radenci, Slovenj Gradec, Mozirje, Solčava ... To razkrivajo podatki o številu izdanih gradbenih dovoljenj na 1.000 prebivalcev v letu 2022 in delež, ki ga pri tem predstavljajo stanovanjske gradnje. Tako so na Polzeli izdali kar pet gradbenih dovoljenj za stanovanjsko gradnjo na 1.000 prebivalcev, v Braslovčah 3,8, v Rečici ob Savinji tri, prav toliko v Nazarjih ... Povsem drugače je bilo recimo na Prevaljah, v Laškem, Celju, Železnikih, Mislinji, Ravnah na Koroškem in Črni na Koroškem, kjer so v povprečju izdali manj kot eno dovoljenje na 1.000 prebivalcev. Državno povprečje je lani znašalo okoli 1,5. Ob teh podatkih postane jasno, zakaj država z ukrepi protipoplavne zaščite ni zmogla dohajati tako intenzivne novogradnje na območjih, ki jih ogroža voda.
Medtem ko je v več proračunih klestila denar, namenjen za boj proti poplavam, je leta 2008, slabih deset mesecev po katastrofalnih poplavah v Železnikih, začel veljati predpis, ki je prižgal zeleno luč za serijsko gradnjo na poplavnih območjih v Sloveniji. Gre za uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, ki so jo spisali na ministrstvu za okolje in prostor.
Z njo je ministrstvo, ki ga je takrat vodil Janez Podobnik (SLS), samodejno dovolilo gradnjo domala vseh objektov, celo bolnišnic, na območjih z majhno poplavno nevarnostjo, torej tistih, na katerih višina narasle vode med poplavami ne presega pol metra. Še pomembneje: omogočilo je tudi gradnjo stanovanjskih, šolskih, trgovskih, gospodarskih, športnih, garažnih in drugih objektov na območjih srednje nevarnosti, kjer lahko voda med poplavami naraste do 1,5 metra.
Uredba je v veljavi še danes. V 15 letih namreč nobena od poznejših sedmih vlad, v katerih se je izmenjala serija ministrov za okolje, ni spremenila določil, ki so močno olajšala gradnjo na poplavnih območjih.
Komentarji