Politika glede soteske Vintgar
Za ministrstvo za naravne vire in prostor pri soteski Vintgar ni nobenega dvoma: 1. Koncesije za njeno upravljanje ne more podeliti nikomur, ker »gre za ureditev splošne rabe in ne za izvajanje posebne rabe«. Po domače: obiskovalcem se zaračunava le vstop v sotesko, ne pa vodenje po njej. 2. Obisk v soteski Vintgar bi zato moral upravljati javni zavod Triglavski narodni park (TNP), ne pa Turistično društvo Gorje. Društvo, ki ga vodi Janez Poklukar, bi tako moralo z javnim zavodom TNP skleniti skrbniško pogodbo, a te nima.

Na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je Blejski vintgar, 1,6 kilometra dolga soteska, ki jo krasi reka Radovna s slapovi, tolmuni in brzicami. Na leto jo obišče 300 tisoč turistov. Ti so lani plačali skupno za 2,5 milijona evrov vstopnin in več kot 200 tisoč evrov parkirnin.

Toda prav vprašanje, kdo bi smel prejemati ta denar, je že več let jabolko spora. Trenutno se namreč steka v blagajno Turističnega društva Gorje, ki ga zadnja tri leta vodi Janez Poklukar, nekdanji minister za zdravje in kandidat za župana občine Gorje. Temu zasebnemu društvu upravljanje z zlato jamo lokalnega turizma prinaša lepe zaslužke. Konec lanskega leta je imelo na računih in v bančnih depozitih že več kot štiri milijone evrov. Zgolj lani so si vodilni v društvu, s Poklukarjem na čelu, razdelili za 40.000 evrov nagrad.

Pri tem je glavna težava, da Turistično društvo Gorje upravlja sotesko Vintgar, ne da bi za to imelo ustrezno pravno podlago. Ker koncesije nima, jo želi zdaj pridobiti od države. Toda na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga je do prejšnjega tedna vodil Uroš Brežan, pravijo, da to ni mogoče, saj sotesko po zakonodaji že upravlja javni zavod Triglavski narodni park. Medtem je koncesija za Vintgar zamikala tudi Občino Gorje, ki je državo prijavila Evropski komisiji. Kdo bo torej upravljal z milijoni evrov turističnega denarja iz najbolj znane gorenjske soteske?

Sklicujejo se na odločitve iz leta 1946

V Turističnem društvu Gorje so prepričani, da so upravičeni do pobiranja vstopnine za ogled soteske. Pri tem se sklicujejo na odločitev organov Ljudske republike Slovenije, ki jim je leta 1946 sotesko prenesla v upravljanje zaradi preteklih vlaganj. Enako pravico so takoj po drugi svetovni vojni dobila društva, ki upravljajo nekatere planinske koče, med njimi tisto na Kredarici. A država je drugačnega mnenja. »Obisk in ogled naravne vrednote je po zakonu dovoljen vsakomur, in to brezplačno,« poudarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor: »Lahko pa fizična ali pravna oseba, ki uredi naravno vrednoto, zaračunava vstopnino, vendar le v tolikšni višini, da si povrne stroške.« Izjemoma lahko država podeli koncesijo in omogoči komercialno dejavnost, v katero spada organizirano vodenje obiskovalcev. Na ta način je recimo urejen obisk Postojnske jame in Sečoveljskih solin. Toda v takšnem primeru, opozarjajo na ministrstvu, se obiskovalcem zaračunava storitev, torej vodenje, česar po njihovem ne moremo enačiti s postavitvijo »mitnice«.

Janez Poklukar
P.K.
Janez Poklukar, ki je bil dve leti minister za zdravje v vladi Janeza Janše, prek zasebnega društva, ki ga vodi sam, v žep pobira gore denarja.

Leta brez odgovora, društvo pa obrača milijone

Že tri leta tako med ministrstvom, društvom in občinami Gorje, Bled in Jesenice (neuspešno) potekajo različni pogovori glede upravljanja Vintgarja, omejitve števila obiskovalcev, višine vstopnine in vprašanja, komu bi moral iti denar, ki ga plačujejo obiskovalci. Obenem država ni storila ničesar, da bi sedanje (po njenem mnenju nezakonito) stanje uredila. To se je vleklo tudi v obdobju zdaj že nekdanjega ministra Brežana. Medtem je Turistično društvo Gorje marca letos na ministrstvo vložilo prošnjo za podelitev koncesije. Kot so nam pojasnili, do danes niso prejeli nobenega odgovora. Vse to gre na roko Turističnemu društvu Gorje, ki mu takšno stanje prinaša visoke zaslužke. Društvo, ki ima po zadnjih podatkih 468 članov, je lani ustvarilo nekaj več kot tri milijone evrov prihodkov in kar 1,4 milijona evrov presežka. Iz tega jasno izhaja, da je vstopnina, s katero bi si moralo društvo po prepričanju države zgolj kriti stroške, vsaj enkrat previsoka. Cena vstopnice za odrasle je 10 evrov, za otroke, upokojence in nekatere druge skupine pa je nižja. Za primerjavo: Občina Gorje, ki jo vodi župan Peter Torkar, bo imela letos glede na veljavni proračun 5,6 milijona evrov prihodkov, torej le dobra dva milijona evrov več kot turistično društvo, ob tem pa bo ustvarila 640.000 evrov minusa.

Depoziti, nagrade, nepremičninski projekt ...

Podobne rezultate je Turistično društvo Gorje ustvarjalo že v preteklosti. V društvenem skladu se je tako nabralo že več kot šest milijonov evrov, od tega ima društvo za 3,7 milijona evrov bančnih depozitov, na računih pa še 372.000 evrov. Zanj je edina težava, da si denarja ne morejo izplačati, saj mora vsako društvo po zakonu presežke porabiti za uresničevanje svojega namena in ciljev oziroma nepridobitne dejavnosti. To je morda tudi razlog, da se društvu povečujejo stroški. Letos naj bi ustvarilo še več prihodkov, a bo končni rezultat slabši. Za nagrade vodstvu bo tako šlo 50.000 evrov, za četrtino več kot lani, za sejnine pa 10.000 evrov, kar je za 50 odstotkov več. Za reprezentanco bodo porabili 20.000 evrov, petkrat toliko kot lani, za organizacijo prireditve ob 130-letnici delovanja društva pa je namenjenih 60.000 evrov. Poleg tega bodo porabili 50.000 evrov za sponzorstva.

Prav toliko gre tudi za odvetniške stroške, saj društvo sodeluje z več kot sedmimi odvetniškimi pisarnami. Zakaj jih plačuje toliko? Ker se vsakemu desetemu obiskovalcu v soteski Vintgar zgodi neprijetna situacija, odgovarjajo v društvu. »Od plačila parkirnine do neustrezno postavljene stopnice, do ograje na neprimerno določeni višini ali sončnega vremena, ki naj bi ga obljubili. To pač morajo že od prve pritožbe dalje urejati odvetniške pisarne,« pojasnjujejo. Istočasno društvo ureja nova plačljiva parkirišča v okolici Vintgarja. Ukvarja se tudi z nepremičninskimi projekti. V Spodnjih Gorjah gradi dvostanovanjski objekt, ki ga poskušajo prodati na trgu. »Ker država kljub več pozivom ni pripravila načrta upravljanja za naravne vrednote, smo ga za sotesko Vintgar pripravili sami. Denar gre za uresničitev tega načrta,« so dodali v društvu.

Peter Torkar
Mediaspeed
Peter Torkar, župan občine Gorje.

Tudi občina želi koncesijo, obrnila se je na Bruselj

Vse to pomeni, da tudi denarja za občine, ki nosijo breme povečanega obiska turistov, ne bo. »Dokler ne bo podeljena koncesija, je vprašanje dodelitve finančnih sredstev občinam vprašanje vsakokratnih dogovorov med župani in vodstvom Turističnega društva Gorje,« so pojasnili v društvu. Poudarili so, da skrbniška pogodba, za katero se zavzema ministrstvo, ne omogoča prenosa sredstev neposredno v proračun občin. Dodali so, da z občinama Jesenice in Bled že ustvarjajo skupne projekte, tudi infrastrukturne. Tudi županu občine Gorje so predlagali tak dogovor oziroma pogodbo o sodelovanju, a do danes še niso prejeli odgovora.

Tudi v občini Gorje menijo, da bi morala država za sotesko Vintgar podeliti koncesijo – toda ne društvu, ampak njim. Župan Torkar nam je zatrdil, da že več kot deset let pozivajo pristojno ministrstvo k ureditvi upravljanja soteske Vintgar v skladu s predpisano zakonodajo. Že decembra lani so tudi sami ministrstvo zaprosili za koncesijo, a neuspešno, zato so se zdaj obrnili na Evropsko komisijo. Ta bo v postopku proti Republiki Sloveniji preverila, ali so bili kršeni evropski predpisi.