»To je posledica več dejavnikov. Danes je bistveno več napotitev k ortodontom kot pred leti. Standardi so popolnoma drugačni. Vsi želijo imeti lepe zobe, kar je seveda prav. So pa nekatere napotitve morda prehitre in se zadeve z leti izboljšajo brez pomoči specialista. Absolutno pa je standard bistveno višji kot nekoč,« ugotavlja Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Zaveda se, da so trenutne čakalne dobe nenormalno dolge, a dodaja, da tudi, ko jih za nekaj časa znižajo, se takoj znova podaljšajo. Razlog je dejstvo, da se v katerokoli ambulanto v Sloveniji pacienti lahko naročajo iz kateregakoli kraja. Velik del pacientov v ZD Ptuj tako predstavljajo tisti iz drugih koncev Slovenije.

Trenutna čakalna doba z oznako redno v ptujskem ZD je štiri leta in pol, pod hitro dobrih pet let in pol, v primeru nujnih stanj pa paciente (tako zagotavljajo) sprejmejo takoj. Pod nujno ne spadajo »lepotni« posegi, pač pa akutna stanja, ki bi lahko zdravstvene težave bistveno poslabšala.

Pri zasebnikih hitreje na vrsti, kar pa ogromno stane

Čeprav so tudi v zasebnih zavodih čakalne dobe precej dolge, so bistveno nižje kot v javnih. Cene (samoplačniških) storitev pri zasebnikih pa so izjemno visoke. Nevidni ortodontski aparat (za oba zobna loka) stane od 2500 do pet tisoč evrov, včasih še več.
Za izboljšanje stanja na področju zobozdravstva in krajšanje čakalnih dob bi bilo treba izpolniti več kriterijev. V prvi vrsti Petek Uhanova opozarja, da bi potrebovali več programa in dodatne zaposlitve. A tako kot marsikje drugje tudi na tem področju zdravstva primanjkuje zdravnikov, številni pa raje delajo zasebno, kot koncesionarji ali samostojni podjetniki, saj imajo več svobode pri delu in praviloma veliko večji zaslužek.

Čeprav bi morale biti za tiste, ki plačujejo obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, zobozdravstvene storitve brezplačne, se mnogi – v izogib čakanju – naročijo v zasebnih ambulantah. Kjer pa seveda storitev, ki jo dobijo neprimerljivo prej kot v javnih zavodih, plačajo. Pregledali smo cenik ene izmed slovenskih zasebnih ambulant. Specialistični pregled zaračunajo 70 evrov, nesnemni ortodontski aparat v enem zobnem loku 1750 evrov. Doplačilo je še marsikaj drugega: od belega nosilca za aparat (350 evrov) do ponovne namestitve nosilca ... Posebni, kakovostnejši zobni aparati so še dražji, stanejo več kot dva tisočaka, oba zobna loka okrog pet tisoč evrov.

Ortodontsko zdravljenje in zobni aparat s povračilom stroškov na slovensko napotnico je pogosto brez dolgih čakalnih dob mogoče dobiti tudi v tujini. Če gre za zdravljenje v državi, ki je članica Evropske unije, lahko zavarovane osebe zahtevajo povračilo stroškov (višino povprečne cene, ki je pri nas priznana za določeno storitev). Najpogosteje se starši mladoletnih otrok obračajo na hrvaške zobozdravnike. V tem primeru je sicer treba stroške pokriti, nato pa povračilo zahtevati od ZZZS, potnih stroškov za to obliko zdravljenja v tujini ne povrnejo. Ortodontski pregled mora biti opravljen do 16. leta starosti, zobni aparat pa nameščen do 18. leta.

Kaj je razlog za tako dolge čakalne dobe

Ortodontska motnja je lahko estetska, funkcionalna ali kombinacija obojega. Ortodonti prednostno obravnavajo primere, ko gre za težko funkcionalno motnjo. Če bi torej nezdravljenje poslabšalo zdravstveno stanje otroka, se označi višja stopnja nujnosti na napotnici. Ortodontsko zdravljenje naj bi se začelo do 16. leta starosti. Večina ortodontov sicer svetuje, da se s tem ne hiti, saj se številne estetske nepravilnosti izboljšajo. Nekateri pa na čakalne sezname vpisujejo že zelo majhne otroke. Posledično se čakalne dobe – tudi za tiste, ki bi morali biti obravnavani prednostno – daljšajo.

Prehitro napotovanje k ortodontom še zdaleč ni edini problem. Del težav tiči v sistemu podeljevanja programov in koncesij. Ta ne upošteva regijskega načela kot v preteklosti. Velike so tudi težnje po zasebništvu. Upoštevajoč še pomanjkanje ortodontov na trgu dela je jasno, da so težave neizogibne.

Zagon programa dentalna medicina na mariborski medicinski fakulteti je korak v pravo smer, a na konkretne izboljšave bo najbrž treba čakati še vsaj nekaj let. Pomanjkanje zobozdravstvenega kadra je slabost slovenskega zdravstva.