Število posredovanj gasilcev Gasilskoreševalnega centra Novo mesto raste iz leta v leto. Če so med gorečimi objekti v preteklosti prevladovali kozolci, gasilci zdaj gasijo največ požarov v naravi in industrijskih objektih, več pa je tudi posredovanj ob neurjih.

»Letos smo imeli do konca oktobra 364 posredovanj, od tega je bilo 121 požarov, 78 prometnih nesreč, tri reševanja živali, osem nezgod z nevarnimi snovmi, 96 tehničnih pomoči, dvakrat smo reševali na vodi, sedem je bilo preventivnih pregledov, 39-krat pa smo odstranjevali potencialno nevarnost, kar pomeni odstranjevanje sršenjih gnezd ali opeke, ki visi z napol podrte strehe, in podobno,« na kratko spregovori o tem, kaj so novomeški poklicni gasilci morali početi letos, direktor in poveljnik Gasilskoreševalnega centra Novo mesto Gregor Blažič in doda, da najpogosteje posredujejo med neurji, ko so morali v enem dnevu posredovati kar petdesetkrat, in med spomladansko sušo, ko so najpogostejši požari v naravi.

»Izrazito se povečuje število tehničnih posredovanj, kamor štejemo iskanje pogrešanih oseb, odpiranje zaklenjenih vrat objektov, v katerih je onemogla oseba, reševanje iz okvarjenih dvigal in posredovanje ob neurjih, ko na primer veter razkrije streho, vendar pri tem ne gre toliko za večje število takih dogodkov, ampak predvsem za dejstvo, da danes ljudje tudi v ruralnem okolju, na podeželju, čedalje pogosteje kličejo gasilce, tudi če so v preteklosti ukrepali in stvari uredili sami ter s pomočjo sosedov,« pojasnjuje Gregor Blažič.

Pomagajo tudi drugod

Novomeški poklicni gasilci so posredovali tudi med katastrofalnimi poplavami na Koroškem, kjer so se v prvi fazi, ko so prostovoljni gasilci črpali vodo iz objektov, čistili ostanke poplav, ukvarjali predvsem z razkuževanjem objektov z napravami, ki so jih dobili med epidemijo covida.

V Gasilskoreševalnem centru je 43 zaposlenih, od tega je 41 poklicnih gasilcev. Izobrazbena sestava se v centru iz leta v leto spreminja oziroma postopoma zvišuje. Večina zaposlenih ima srednješolsko tehnično izobrazbo, štirje imajo višjo in devet visoko strokovno ter eden univerzitetno visokošolsko izobrazbo, kar se bo v kratkem povišalo za sto odstotkov.

Prav velikih novih pridobitev letos niso imeli, nekaj pa še pričakujejo do konca leta, ko bodo postali bogatejši za lahke obleke za posredovanja – od čelade do škornjev, kar bodo najpogosteje uporabljali pri gašenju požarov v naravi, kjer ni potrebna tako visoka raven zaščite. Druga pridobitev bo večnamensko terensko gasilsko vozilo z izmenjujočimi se moduli za tehnično posredovanje gašenje požarov v naravi, trenutno pa poteka razpis, prek katerega si obetajo še eno tako vozilo, ki bi ga lahko dobili naslednje leto.

S selitvijo ne bo nič

»Poleg tega nujno potrebujemo še večje vozilo za gašenje gozdnih požarov in posredovanje pri požarih v ozkih ulicah mestnega jedra ali vinorodnih okoliših, kamor z velikimi gasilskimi vozili zelo težko pridemo, ta vozila pa so nekoliko manjša in predvsem ožja ter okretnejša. Druga stvar, ki jo nujno potrebujemo, je večja avtocisterna za od deset do dvanajst m3 vode. Ta, ki jo še uporabljamo, je stara že več kot trideset let,« o nujnih nakupih pove Gregor Blažič.

Od lani je za celotno javno gasilsko službo, kamor se poleg Gasilskoreševalnega centra šteje tudi 18 prostovoljnih gasilskih društev, sprejeta strategija nabave vozil in opreme, s čimer je v okviru Mestne občine Novo mesto urejeno financiranje na tem področju. »Nedavno smo v okviru te strategije podpisali pogodbo o nabavi novega gasilskega vozila za PGD Prečna, za katerega bo občina prispevala dve tretjini denarja, kar je bistveno večji delež kot v preteklosti,« pravi Blažič.

Žal pa se, kot vse kaže, ne bo uresničila obljuba obrambnega ministra Marjana Šarca o selitvi Gasilskoreševalnega centra v nove prostore, tj. v Regionalno središče za zaščito, reševanje in pomoč v Bršljinu, v katerem naj bi si Gasilskoreševalni center delil prostore s sorodnimi državnimi ustanovami.

Minister je maja letos optimistično zatrdil, da bo selitev izvedena do konca prihodnjega leta, a tam, kjer naj bi stalo središče, še vedno raste trava. Medtem ko je Mestna občina Novo mesto uredila vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, ministrstvo oziroma Uprava za zaščito in reševanje še ni pripravila soglasja niti ni pripravila dokumentacije, potrebne za pridobitev gradbenega dovoljenja za svoj del objekta, tako da projekt trenutno stoji.