Pred dnevi je zaradi Benita Mussolinija završalo na Goriškem. Kot so poročale Primorske novice, je goriški mestni svet odločil, da se v Gorici nekdanjemu fašističnemu voditelju Mussoliniju ne odvzame naziva časnega meščana. Mestni svet Gorice je z 11 glasovi za in 19 proti zavrnil predlog o odvzemu naziva častnega meščana Mussoliniju iz leta 1924. Odzivi na to odločitev so bili burni, a je župan Rodolfo Ziberna, ki je sicer govoril o krivicah Mussolinijevega režima, je menil, da bi odvzem naziva pomenil brisanje zgodovine. Poskus, da bi v Gorici s seznama častnih meščanov črtali Mussolinija, je tako spodletel, a se je zdaj pojavila nova informacija. Mussolini ni le častni meščan Gorice, temveč tudi Pirana!

To je sicer že oktobra za Primorske novice razkril višji arhivist Matej Muženič iz Pokrajinskega arhiva Koper, ki je opozoril, da so Mussoliniju naziv častnega občana mesta Piran podelili maja 1924 in mu ga nikoli niso odvzeli. Kot je Muženič danes povedal za STA, tudi po dodatnem iskanju podatkov v arhivu niso našli akta, s katerim bi bil ta naziv preklican. To bi pomenilo, da je fašistični voditelj uradno še vedno častni občan Pirana.

Kot je Muženič spomnil za STA, je treba upoštevati zgodovinski kontekst, v katerem se je podelitev naziva zgodila. "Naša ozemlja so pripadla Italiji, fašizem je bil v razmahu, italijansko govoreče prebivalstvo je prevladovalo, zato ne preseneča, da so vse elitne osebnosti javnega življenja to podelitev naziva podprle. Tu je seveda šlo za italijansko govoreče," je povedal.

Ob postopku podelitve naziva so namreč takratni pobudniki odločitev označili kot plebiscitarno odločitev, ki da so jo podprli vsi prebivalci mesta. Da so to odločitev dodatno podprli, so predložili pismo iz leta 1923, pod katerega so se podpisali številni ugledni meščani.

Mussolini je bil sicer po navedbah Večera do konca leta 1924 imenovan za častnega občana večine italijanskih občin, skupaj naj bi jih bilo kar 6694. Prva občina, ki mu je še pred koncem druge svetovne vojne preklicala častni naziv, je bil konec aprila 1944 Neapelj, istega leta je sledila Matera, v prihodnjih letih pa še številne druge občine.

Trst tudi 100 let po podelitvi naziva tega še ni preklical, v Gorici pa je poskus minuli teden spodletel, kar je sprožilo številne izraze ogorčenja in skrbi, tudi v Sloveniji.

Muženič je poudarja, da je pomemben moralni vidik odločitve, da se takšne nazive odvzame, pa četudi posthumno. STA je za odziv prosila tudi Občino Piran, odgovor še čaka.