Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z madžarsko, avstrijsko in češko potrošniško (ter eno okoljsko) organizacijo v okviru projekta ToxFree LIFE for All iz EU-programa Life izvedla obsežno testiranje vsebnosti spornih kemikalij – bisfenolov – v spodnjem perilu in prišla do skrb zbujajočih ugotovitev.

Zaradi nekaj tako kontaminiranih spodnjic sicer ne boste (takoj) zboleli, vendar niso naložba v vaše zdravje, saj gre za učinek koktejla – strupi se kopičijo v našem telesu in lahko prispevajo k hudim obolenjem, kot so rak, težave s ščitnico, neplodnost, vplivajo na nerojene otroke, imajo neželen učinek na imunski sistem ...

Nevladne potrošniške organizacije so v laboratorij poslale kar 166 vzorcev spodnjih hlač za moške in ženske različnih proizvajalcev in različnih cenovnih razredov – od  kupljenih na tržnici, v kitajski trgovini, do uveljavljenih znamk in  izdelkov diskontnih trgovcev in s spletnih (kitajskih) tržnic. Ugotovili so, da za neoporečno spodnje perilo niso pomembni mesto nakupa, znana znamka ali cena, temveč surovinska sestava.

Najvišja koncentracija bisfenolov, ki so jo izmerili v enem vzorcu spodnjega perila za ženske, je znašala kar 301,19 mg/kg, od tega je bilo kar 300,26 mg/kg takšnih, ki jih označujemo kot »visoko skrb zbujajoče«. »To pomeni, da s tem visoko obremenjenim perilom za kar 375-krat presežemo še priporočljivo dnevno izpostavljenost bisfenolom, in ta koncentracija je bila, če zaokrožimo, približno tisočkrat večja, kot je koncentracija estrogena v ženskem telesu, seveda odvisno od starosti in rodne dobe,« poudari Urša Šmid Božičevič z Zveze potrošnikov Slovenije.

Problematični so torej sintetični materiali, kot so spandeks, elastan in podobni, saj jih morajo obdelovati s smolami, ki fiksirajo barve. Manj je barv, bolj varno je perilo? »Na podlagi naših rezultatov lahko rečemo takole: večji ko je delež bombaža, manj je spodnje perilo obremenjeno s bisfenoli. Bolj ko se veča delež bombaža, bolj varno je perilo. Kjer so prevladovali sintetični materiali, je bila brez bisfenolov manj kot petina izdelkov. Približno 85 odstotkov izdelkov je vsebovalo bisfenole. Na tem vzorcu se je lepo pokazalo, kako pomembna je surovinska sestava.«

Zato bi bili pri Zvezi potrošnikov Slovenije in njenih mednarodnih partnericah veseli, če bi lahko s proizvajalci naredili pomemben premik k uporabi varnejših materialov. Da bi skupaj dosegli uporabo zgolj tistih materialov, ki ne obremenjujejo zdravja ljudi in okolja.

Pranje ni odrešitev

Kako prepričati najstniško hčer (ali sebe), da je v trgovini ne premamijo sintetične, barvne in čipkaste spodnjice, saj najverjetneje vsebujejo strupene snovi? Tudi s tistim mini bombažnim delom v mednožju (sicer sintetičnih hlačk) dekleta in ženske nismo varnejše. Zakaj ne? Ker lahko bisfenoli med pranjem prehajajo tudi na druge dele perila. Da bi ugotovili, koliko bisfenolov ostane v izdelku, so v raziskavi 16 vzorcev, ki so bili z bisfenoli najbolj obremenjeni, še enkrat oprali. »Vzorce smo oprali vsakega posebej, da ne bi prišlo do navzkrižne kontaminacije. Ugotovili smo, da se večinoma bisfenoli res sperejo, ampak ne nujno. Pri nekaterih izdelkih se je njihova količina celo povečala. V laboratorijih so nam to pojasnili tako: da so se bisfenoli izločili še dodatno iz elastike ali šivov. Doma ne peremo vsakih hlačk posebej, temveč skupaj z drugim perilom, kar pomeni, da se lahko bisfenoli prestavijo na druga oblačila, če se sperejo, pa problema ne rešimo, saj gre za zelo obstojne kemikalije, ki se nalagajo v okolju – v vodi, zemljini – in se dokazano kopičijo tudi v drugih živih organizmih. Tako spet pridejo nazaj v naša gospodinjstva in postanejo problem tistih, ki morda kontaminiranega perila ne kupujejo.« Prav zato pri ZPS menijo, da bi morali prepovedati to kemikalijo v vseh izdelkih splošne rabe. Spremeniti je treba predpise. Ni druge rešitve.

Več tveganja za ženske

Zaradi modnih zapovedi (elastično perilo, čipke, barve) so bisfenolom še posebej izpostavljene deklice oziroma ženske v vseh starostnih obdobjih. Kar še posebej skrbi, saj te snovi skozi kožo prehajajo v telo ter vplivajo tudi na nerojenega otroka, na njegov razvoj, preko materinega mleka pa prehajajo tudi na dojenčke ter pozneje v življenju pripomorejo k razvoju raka dojke in raka jajčnikov.

Surovinska sestava je pri perilu za moške dosti manj problematična. Za moške je na voljo veliko več perila iz bombaža ali visokega deleža bombaža (tudi 95- odstotkov bombaža v sestavi blaga bo zelo v redu). Na varni strani ste torej, če kupujete bombažno spodnje perilo, še varnejši pa, če ima oznako certifikata, kot so Global Organic Textile Standard (GOTS), okoljska marjetica (Eco label), Oeko Tex ....

Dolg boj proti kemikalijam

Nevarne kemikalije v vsakdanjem življenju potrošniške organizacije spremljajo na različnih ravneh že več kot dve desetletji. Vztrajno tudi lobirajo za uporabo manj nevarnih kemikalij in spremembo zakonodaje – vse za zaščito potrošnikov in njihovega zdravja. Napovedujejo še nova testiranja – drugo leto se bodo lotili slušalk, ki jih nosimo na glavi in v ušesih ter so nepogrešljive predvsem pri mlajših uporabnikih tehnologije; kmalu pa bodo znani tudi rezultati testa športnih nedrčkov oziroma materialov, iz katerih so narejeni.

Da proizvajalec na trg pošlje novo kemikalijo, traja v povprečju od šest mesecev do eno leto. Ko pa se ugotovi, da bi ta lahko povzročala težave – bodisi pri zdravju ljudi ali onesnaževala okolje – pa v povprečju traja od deset pa tudi do 20 let, da se uporaba te kemikalije omeji ali prepove. »Ti postopki trajajo zagotovo predolgo, kar je predvsem posledica pritiskov proizvajalcev. Zato potrošniške organizacije menimo, da bi pristojni organi morali pri omejitvah ali prepovedih kemikalij delovati aktivneje. Konkretno pri bisfenolih, ki smo jih merili v spodnjem perilu – gre za ogromno skupino kemikalij (148) in za najbolj razširjeno kemikalijo iz te skupine, bisfenol A, za katero vemo že skoraj sto let, da sodi med hormonske motilce, da posnema delovanje estrogena v človeškem telesu; pozneje se je izkazalo, da na človeško telo podobno učinkujej otudi nekateri drugi bisfenoli. Bisfenol A je močan dražilec kože in zato omejen v igračah, prepovedan je tudi v termo papirju (uporabljajo ga pri tiskanju računov), za bisfenol F, ki v termo papirju nadomešča prepovedan bisfenol A, pa se sedaj prav tako ugotavlja, da ima podobne lastnosti,« razloži Urša Šmid Božičevič.

Potrebujemo zaveznike

Medtem ko so bisfenol A prepovedali v živilih, je tekstil pozabljeno področje, zato se je Zveza potrošnikov Slovenije v razpravi na ravni EU zavezala za obvezno označevanje ter omejevanje teh nevarnih snovi pri oblačilih.  

Kako je pa z dejavno podporo pri opozarjanju in aktivnem zavzemanju za zdravje ljudi pri zdravstveni stroki? »Med nevladnimi organizacijami smo pri opozarjanju na to področje edini in zelo bi bili veseli še kakšnega zaveznika. Zelo težko je tudi dobiti sogovornika oziroma podpornika zdravstvene stroke. Smo ga aktivno iskali, a bili neuspešni. Ne zato, ker jih ne zanima, ampak ker jim preprosto ni treba. Sicer sodelujemo z NIJZ, najbolj razočarana pa sem, da na ravni odločevalcev naša akcija ne zanima praktično nikogar – od ministrstev do urada za kemikalije. V okviru tega projekta smo o rezultatih obvestili vseh devet evropskih poslancev – ker gre res za velik evropski projekt in ker nevarne kemikalije res nimajo meja, a smo dobili odgovor samo iz ene poslanske pisarne. Vseh drugih osem poslancev ta tema očitno ne zanima, čeprav so še ne tako daleč nazaj pred volitvami zatrjevali, kako so ljudje in okolje visoko na lestvici njihovih prioritet.« In kdo se je odzval? Pisarna dr. Milana Zvera.

So se pa na skrb zbujajoče rezultate odzvali proizvajalci perila oziroma njihovi slovenski zastopniki, ti so spraševali tudi, ali morajo perilo z višjimi vrednostmi bisfenolov odpoklicati. Tega jim seveda ni treba, so jih pa z ZPS seznanili s še natančnejšimi rezultati. Cilj akcije ni izpostavljanje proizvajalcev, temveč pritisk na odločevalce, da poskrbijo za zdravje ljudi, proizvajalce pa pozovejo k razmisleku o uporabi bolj zdravih materialov. Potrošniki pa nikar ne čakajmo na nove zakone, temveč razmislimo, kaj kupujemo. Zdaj vemo, česa ne smemo.

Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana