Vsak od nas se je kdaj soočil s stisko. Morda majhno, ki so jo rešili bližnji, ali pa večjo, ki zahteva pomoč širše skupnosti. Ko se življenje postavi na glavo in človek potrebuje pomoč, so humanitarne organizacije tiste, ki priskočijo na pomoč. Slovenija je znana po svoji srčnosti, ki se odraža skozi delo številnih organizacij, društev in prostovoljcev. Vse te skupine imajo skupen cilj: pomagati ljudem v stiski in ustvarjati boljše življenjske pogoje za najbolj ranljive člane naše družbe.

Več kot sto organizacij, eno srčno poslanstvo

Slovenija ima v razvidu humanitarnih organizacij, ki ga vodita Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje trenutno več kot 100 organizacij. Te organizacije niso samo imena na papirju; so ljudje, prostovoljci, strokovnjaki in donatorji, ki se vsak dan trudijo, da bi vsakdo imel dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, izobrazbe, zdravstvene oskrbe ali preprosto do topline in človeškega dostojanstva.

Pomagajo družinam v stiski, otrokom, ženskam, invalidom, brezdomcem, beguncem in starejšim. Zbirajo hrano, oblačila, nudijo finančno pomoč, izvajajo podporne programe in zagotavljajo, da tudi najranljivejši dobijo priložnost za bolj kakovostno življenje. Poleg tega pogosto ponujajo tudi psihološko podporo, zagovorništvo pravic ter izobraževalne in zdravstvene programe.

karitas
revija Jana
Karitas v predprazničnem času izvaja akcije, ki pomoči potrebnim polepšajo praznike.

Najpomembnejši akterji in njihovo delo

Čeprav je v Sloveniji veliko humanitarnih organizacij, nekatere izstopajo po svojem obsegu in vplivu. Tukaj je pregled tistih, ki so postale sinonim za solidarnost:

Slovenska Karitas: Že desetletja pomaga družinam, posameznikom in starejšim. Njihove akcije, kot je zbiranje hrane in oblačil, so med najbolj obsežnimi pri nas. V predprazničnem času organizirajo tudi kampanje, s katerimi polepšajo božične praznike otrokom in starejšim.

Rdeči križ Slovenije: Njihovo delo sega od odzivanja na naravne nesreče do organizacije krvodajalskih akcij. Posebno pozornost posvečajo starejšim in tistim, ki živijo v osami.

Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS): Program "Botrstvo v Sloveniji" je eden najbolj prepoznavnih – omogoča otrokom iz socialno šibkih okolij dostop do izobrazbe in dejavnosti, ki bi jim bile sicer nedosegljive. Financirajo šolske potrebščine, obšolske dejavnosti in tudi letovanja.

Lions klubi Slovenije in Rotary klubi Slovenije: Organizacije, ki pomagajo ljudem v stiski, izvajajo izobraževalne projekte, pomagajo slepim in slabovidnim ter podpirajo družine v stiski.

Telefon za otroke in mladostnike - TOM telefon: Brezplačna pomoč otrokom in mladostnikom, ki se znajdejo v duševni stiski. Pokličete jih lahko na številko 116 111.

Društvo SOS telefon za ženske in otroke: Nudi pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Zgolj pogovor ali varen prostor lahko že pomenita rešeno življenje. Njihova telefonska številka 080 11 55 je dostopna vsak dan.

Slovensko društvo Hospic: Nudi podporo ljudem v težkih življenjskih obdobjih, predvsem bolnikom in njihovim družinam, ki se soočajo z neozdravljivo boleznijo. Njihovo poslanstvo je, da zagotavljajo dostojanstvo in podporo v najtežjih trenutkih življenja.

Društva upokojencev: Delujejo po vsej Sloveniji in pomagajo starejšim pri organizaciji dejavnosti, ki krepijo socialne vezi. Ponekod nudijo brezplačne obroke, pomoč na domu in družabništvo.

društvo-za-zaščito-živali-pomurje, dobrodelnost, oš-negova
FB Društvo za zaščito živali Pomurja
Pomoči so pogosto deležne tudi živali in organizacije, ki za njih skrbijo.

Kako organizacije pridobijo status humanitarne organizacije?

Humanitarne organizacije so v Sloveniji podvržene strogim kriterijem za pridobitev statusa. Ta jim omogoča dostop do državnih sredstev in olajšav, a zahteva natančno opredeljene cilje: reševanje življenj in pomoč ogroženim; lajšanje socialnih stisk in izboljšanje položaja ranljivih skupin; krepitev zdravja in preprečevanje poslabšanja kroničnih bolezni; in ustvarjanje možnosti za samostojno in kakovostno življenje.

Organizacije morajo svojo dejavnost izvajati kontinuirano najmanj eno leto. Enkratne akcije ali zgolj zbiranje sredstev ne zadostujejo. O tem, ali izpolnjujejo vse pogoje, odloča sedemčlanska komisija, sestavljena iz strokovnjakov s področja dobrodelnosti in zdravstva.

Prijavitelji morajo predložiti obsežno dokumentacijo, ki izkazuje njihovo delovanje, ter imeti jasen statut, ki opredeljuje področje njihove dejavnosti. Po preučitvi vseh pogojev jih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vpiše v uradni razvid humanitarnih organizacij.

Ta status omogoča organizacijam dostop do državnih sredstev, olajšav in podpore.

Humanitarne organizacije se med seboj povezujejo

Humanitarne organizacije v Sloveniji niso le posamezne skupine, ki delujejo vsaka zase, ampak so pogosto povezane v širše mreže in platforme, ki jim omogočajo sodelovanje, izmenjavo znanj in skupno delovanje. Za to skrbijo predvsem organizacije, kot sta Humanitarni odzivni center (HOC) in Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS). HOC deluje kot stičišče za usklajevanje humanitarnih akcij v kriznih situacijah, kot so naravne nesreče, medtem ko NFHOS združuje organizacije, ki imajo status humanitarne organizacije, in si prizadeva za usklajevanje interesov ter boljše delovne pogoje za celoten sektor.

Otton Zajec Photography_07-06-24_4
Otton Zajec
Sodelovanje medijev je pri izvedbi humanitarnih akcij izrednega pomena.

Poleg njiju pomembno vlogo pri povezovanju igra tudi platforma SLOGA, ki združuje nevladne organizacije, aktivne na področju humanitarne pomoči in razvojnega sodelovanja. Tu je še CNVOS, krovna mreža za nevladne organizacije, ki ne deluje izključno na področju humanitarnosti, a nudi organizacijam podporo pri strateškem delovanju in odpira prostor za sodelovanje. Te mreže omogočajo, da humanitarne organizacije učinkoviteje delujejo, se hitreje odzovejo na potrebe ter s skupnimi močmi dosežejo širši krog ljudi, ki potrebujejo pomoč.

Od kod sredstva za pomoč?

Humanitarne organizacije delujejo večinoma na podlagi donacij – posameznikov, podjetij in institucij. Poleg tega so pogosto uspešne pri pridobivanju sredstev iz državnih in evropskih razpisov ter organizaciji dobrodelnih dogodkov. Povprečno zberejo več milijonov evrov letno, kar jim omogoča izvajanje programov in projektov, ki dobesedno rešujejo življenja. Na primer, Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije skupaj zbereta več kot 10 milijonov evrov na leto, ki jih namenita za pomoč ljudem v stiski.

Podpora humanitarnim organizacijam ni samo darilo tistim v stiski – je tudi izraz solidarnosti in občutka za skupnost. Ko pomagamo drugim, prispevamo k boljši družbi za vse. Ob približevanju decembrskih praznikov, ko so mnogi humanitarni projekti na vrhuncu, je še posebej pomembno, da se družba zaveda njihovega pomena in jih podpira – bodisi z donacijami bodisi s prostovoljnim delom. Solidarnost, ki jo te organizacije omogočajo, je srce in duša skupnosti, ki ne pozablja na svoje najbolj ranljive člane.