Podpredsednik vlade Matej Arčon je v uvodu dejal, da bo zakon na "kratki rok mogoče nekaterim povzročil bolečine, na dolgi rok pa bo pozdravil kronične bolečine slovenskega zdravstva, ki se vlečejo že dolga leta."
Zakon si prizadeva vpeljati večjo preglednost, izboljšati učinkovitost in pravičnost zdravstvenega sistema. "Sledimo konkurenčni prepovedi z manjšo izjemo za vrhunske strokovnjake, v primeru, da je potreba po zdravstvenih delavcih na določenem področju," je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupnik.
Minstrici se zdi pomembno tudi merjenje efektivne obremenitve. To metodologijo vidijo kot pomembno orodje menedžmenta, da bo na podlagi tega odločalo za delo pri drugem delodajalcu.
Eden od ciljev vlade je omejiti tako imenovano dvoživkarstvo. Vseeno pa bo nekaj izjem. Zaposleni pri zasebnikih, torej pri tistih, ki delajo samo tržno dejavnost, se bodo pod določenimi pogoji lahko zaposlili v javnem zdravstvenem zavodu, in sicer v javnem zdravstvenem zavodu, ki opravlja terciarno zdravstveno dejavnost in ima naziv klinika ali klinični inštitut. Gre pa le za vrhunske strokovnjake, ki uvajajo novo metodo zdravljenja ali diagnostike in jih ni na razpolago v javnem sektorju. Izjemoma bodo z njimi sklepali tudi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. "Gre za zaščito javnih zdravstvenih zavodov," je dodala ministrica.
Vsi ostali zdravniki bodo lahko delali in ostali zdravstveni delavci samo v javni zdravstveni mreži, medtem ko bodo tržno zdravstveno dejavnost lahko izvajali pri zdravstvenem zavodu, v katerem so zaposleni. Zaposlene po besedah ministrice nov zakon spodbuja, da bodo ostali v svojih matičnih ustanovah in delali več. Za dodatno delo v javnem zavodu bodo lahko zaposleni plačani prek podjemne pogodbe, ki bo davčno ugodnejša.
Soglasje za delo pri drugem delodajalcu bodo poleg zdravnikov potrebovali tudi zdravstveni sodelavci. Soglasje pa bo mogoče pridobiti le za delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri javnem zavodu ali koncesionarju, ne pa tudi za delo pri čistih zasebnikih. Soglasje bodo lahko izdali pod določenimi pogoji za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali podjemne pogodbe. Soglasje za delo drugje bo lahko izdano za delo na fakultetah, zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah in v okviru mobilnega paliativnega tima ter za delo pri Rdečem križu, Slovenija Transplant, gorski reševalni službi, za gasilce, civilno zaščito in za opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v drugem javnem zavodu. V okviru dopolnilnega dela pri lastnem delodajalcu bodo zdravstveni delavci lahko opravljali tudi raziskovalno, pedagoško in strokovno delo.
Obremenitve enakomerno razporejene
Obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo bo, če bo novela sprejeta v taki obliki, veljala za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni zdravstveni mreži, ne več le za zdravnike. "Ker bodo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključeni vsi delavci, bodo obremenitve bolj enakomerno razporejene in bodo tisti delavci, ki sedaj izvajajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, razbremenjeni," je pojasnila Prevolnik Rupel.
Komentarji