Bralec iz jugovzhodnega dela Slovenije je nekaj dni poskušal od zdravnika izvedeti, kakšno je stanje njegovega družinskega člana, a so mu vztrajno dopovedovali, da medicinske sestre o tem ne smejo nič povedati, zdravnika pa ni na voljo, ker da je »dežuren na več koncih«. Ko je končno prišel do zdravnika, pa ta ni bil »pravi«, torej ni bil lečeči zdravnik njegovega družinskega člana. Zato se sprašuje, kako sploh priti do informacij, mi pa smo preverili, kakšne so dejanske pravice in dolžnosti tako medicinskega osebja kot pacienta in članov njegove družine.
Skladno z zakonom o pacientovih pravicah ima namreč pacient pravico, da je obveščen o svojem zdravstvenem stanju in posledicah bolezni ali poškodb.
Pacient lahko določi, komu se predajo podatki in komu se ne smejo
Kaj se zgodi, ko želijo o bolnikovem stanju več izvedeti njegovi svojci, člani družine ali prijatelji? Tudi te zadeve so zakonsko urejene. Zdravstveni delavci so dolžni kot poklicno skrivnost varovati vse v povezavi s pacientom, posebej pa informacije o njegovem zdravstvenem stanju. »Posredovanje podatkov o pacientu je dovoljeno le s pacientovo privolitvijo. Ob dopolnjenem 15. letu starosti lahko pacient na obrazcu ali ustno ob navzočnosti dveh polnoletnih prič določi, komu, kdaj in katere informacije o njegovem zdravstvenem stanju sme oziroma mora sporočiti zdravnik,« je povedal Robert Cer, zastopnik pacientovih pravic pri NIJZ.
Če bolnik ne more dati soglasja, pa posredujejo tako imenovane nujne informacije; družinski člani prav tako potrebujejo dovoljenje pacienta za vpogled v njegovo zdravstveno dokumentacijo.
Gregor Cuzak iz Zveze pacientov sicer pravi, da lahko informacije o zdravstvenem stanju pacienta posreduje izključno zdravnik, ki ga obravnava, v primeru njegove odsotnosti pa zdravnik, ki ga nadomešča, ali vodja oddelka. »Medicinske sestre teh informacij ne smejo podajati, saj niso pooblaščene za razlago zdravstvenega stanja ali diagnoz. Družinski člani so upravičeni do informacij o zdravstvenem stanju pacienta, če ta dovoli posredovanje informacij. Pacient lahko pooblasti tudi drugo osebo za prejemanje informacij o njegovem zdravstvenem stanju,« še pravi Cuzak.
Kadrovska stiska na vsakem koraku
Bralec je še potožil, da ni bilo zdravnika, ki bi mu lahko podal informacije. Cuzak o tem meni, da je le odraz resnih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu. »Zdravniki se pogosto soočajo s preobremenjenostjo in kadrovskimi stiskami. Medicinske sestre ravnajo v skladu z zakonom, saj niso pooblaščene za razlago zdravstvenih informacij. Kljub temu mora vodstvo zdravstvene ustanove zagotavljati, da so lečeči zdravniki dostopni za ključne informacije o stanju pacienta, saj gre za pravico do njegove obveščenosti,« dodaja.
Podobno meni informacijska pooblaščenka, tudi zanjo je pomembno, da vsak izvajalec poskrbi za ustrezen in varen sistem komunikacije, pri čemer mora upoštevati, kdo sploh lahko dostopa do osebnih podatkov o zdravju. »Težava pa ni v zakonskih omejitvah, saj te dopuščajo ustrezno organizacijo in komunikacijo s sorodniki pacientov v skladu z voljo pacientov. Zgolj zakonska ureditev področja varstva podatkov na nobenem področju ne more nadomestiti učinkovite organizacije dela ali rešiti težav s pomanjkanjem kadra ali preobremenjenostjo zaposlenih,« so dodali v njenem uradu.
Kaj lahko potem strokovnjaki svetujejo posameznikom, ki naletijo na tako težavo? Najpreprostejše je, da pacient že ob sprejemu v zdravstveno ustanovo pisno pooblasti eno ali več oseb za pridobivanje informacij. V primeru težav pa se lahko družinski člani obrnejo na zastopnika pacientovih pravic, varuha človekovih pravic ali zvezo organizacij pacientov Slovenije.
Komentarji