Slovenske šole se že nekaj časa spopadajo s pomanjkanjem učiteljev, še posebej naravoslovnih predmetov, razrednega pouka in specialnih pedagogov. Kot so že jeseni opozarjali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je stanje vse bolj nevzdržno – ravnatelji so si dobesedno »kradli« učitelje, številni predavatelji pa so bili brez ustrezne pedagoške izobrazbe, saj so šole in ravnatelji stremeli le k temu, da bi pouk sploh lahko izvajali. Kdo ga uči in na kakšen način, je postalo skoraj da nepomembno.
V nekaterih primerih se je v letošnjem letu dogajalo, da so učenje prevzeli kadri brez pedagoške izobrazbe, kar lahko dolgoročno vpliva na kakovost izobraževanja. Vendar se je treba vprašati, kaj je hujše – da imajo otroci v šoli učitelja brez pedagoške izobrazbe ali tega predmeta sploh nimajo?

Zakaj mladi ne izberejo učiteljskega poklica?

Razlogi za pomanjkanje učiteljev so kompleksni, a glavni izmed njih so nizke plače, visoke delovne obremenitve in administrativne ovire. Začetna plača učitelja naj bi bila okrog 1.100 evrov neto – precej manj kot v nekaterih drugih panogah. Matematiki, fiziki in informatiki raje izberejo delo v gospodarstvu, kjer lahko zaslužijo več kot trikrat toliko. Posledično so učiteljski poklici na določenih področjih vse manj priljubljeni, kar povzroča vrzel v izobraževalnem sistemu.

Težava ni le v plačah, temveč tudi v delovnih pogojih. Učitelji se pogosto pritožujejo nad vse večjo administracijo, ki jim krade dragoceni čas, ki bi ga lahko posvetili pouku. Ob tem pa se soočajo tudi z vedenjskimi težavami učencev in naraščajočim pritiskom staršev.

Kaj pomeni pomanjkanje učiteljev za otroke?

Pomanjkanje ustrezno izobraženih učiteljev pomeni, da se zmanjšuje kakovost izobraževanja. Na nekaterih osnovnih in srednjih šolah so bili učenci v letošnjem šolskem letu več tednov brez pouka določenih predmetov, medtem ko v drugih primerih pouk izvajajo učitelji, ki nimajo ustrezne izobrazbe.

Na ljubljanski gimnaziji so dijaki kar mesec in pol ostali brez pouka matematike, na nekaterih osnovnih šolah pa poučujejo osebe brez ustreznih pedagoških kompetenc. Kar se je dogajalo jeseni, je bil močen pokazatelj, da se krize nismo zavedeli pravočasno.

Starši vse pogosteje najemajo inštruktorje, kar pomeni dodatno finančno breme za družine. Prav tako se povečuje število otrok, ki imajo težave pri doseganju osnovnih izobraževalnih ciljev.

Kakšne rešitve ponuja ministrstvo?

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje poudarja, da se intenzivno ukvarja z reševanjem kadrovske krize. Minister Logaj se je po nastopu funkcije oktobra 2024 sestal s predstavniki zvez in združenj ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov, kjer je pogovor tekel tudi o izzivih in rešitvah glede zagotavljanja zadostnega števila strokovno usposobljenega kadra.

Med ukrepi, ki jih še izvajajo na ministrstvu, poudarjajo spodbujanje mladih k odločitvi za učiteljski poklic. Študentom pedagoških programov nudijo štipendije na področjih, kjer se trenutno najbolj zaznava potreba po dodatnih učiteljih. To so področja naravoslovja, tehnike, računalništva in posebnih potreb.

Za študijsko leto 2024/2025 naj bi prvotno dodelili 100 štipendij, zaradi velikega zanimanja pa je bilo razpisanih in dodeljenih kar 300. "Ob štipendijah so za prihajajoče generacije učiteljev spodbudni še drugi ukrepi – ministrstvo sofinancira študijske programe za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in šolnine za nadaljnje izobraževanje strokovnih delavcev. Za slednje je bilo od leta 2019 skupno namenjenih že okoli 1,16 milijona evra. Omeniti velja tudi že uveljavljeno reformo plačnega sistema v javnem sektorju, ki prinaša dvig plač učiteljem, še posebej tistim, ki v poklic komaj vstopajo. Ob tem spodbujamo občine k prednostnemu dodeljevanju neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom, aktivnosti, h kateri so samostojno pristopile že nekatere slovenske občine," še dodajajo.

Poleg omenjenega so bili v zadnjih dveh letih z namenom preprečevanja pomanjkanja učiteljev in drugih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja na ministrstvu, pristojnem za vzgojo in izobraževanje, uvedeni oziroma se kontinuirano izvajani naslednji ukrepi: priprava projektov z osredotočenostjo na karierni in profesionalni razvoj učitelja; ter uveljavitev pravilnika, ki ureja napredovanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev v nazive, s katerim so bili vzpostavljeni kriteriji za napredovanje v dodatni, višji naziv.

Hkrati, pravijo na ministrstvu, izvajajo analizo, s katero bodo ugotovili, kakšen je obseg pomanjkanja kadra v vzgoji in izobraževanju ter katera področja zajema: "Poglobljena analiza nam bo tako lahko ponudila dovolj dobre in natančne podatke s strani šol, ki jih bomo lahko uporabili pri oceni stanja, ki se napoveduje za naslednje šolsko leto in nadaljnjih aktivnosti v zvezi z ukrepi."

Brez hitrih ukrepov bo prihodnost šolstva negotova

Februarja bodo potekali vpisi otrok v osnovne šole, toda mnogi starši se sprašujejo, ali bo prihodnje leto sploh dovolj učiteljev in kaj to pomeni za raven in kakovost izobrazbe.
Pomanjkanje učiteljev je dolgoročen problem, ki zahteva sistemske rešitve. Izobraževalni sistem potrebuje več finančne podpore, višje plače in boljše pogoje dela za učitelje, če želimo zagotoviti kakovostno prihodnost za naše otroke, vendar je, kot poudarjajo na ministrstvu: "Reševanje problematike pomanjkanja kadra dolgoročen proces, ki zahteva veliko previdnosti, saj ne sme vsebovati ukrepov, ki bi zmanjševali kakovost vzgojno-izobraževalnega dela."

Poleg vseh, že zapisanih ukrepov, so na ministrstvu povedali, da je v teku temeljita prenova učnih načrtov, ki bo bolj prilagojena potrebam sodobne družbe: "Te posodobitve so ključne za vse udeležence sistema vzgoje in izobraževanja, s ciljem, da bomo kot družba bolje opremljeni za izzive prihodnosti."

Čas za ukrepanje je zdaj. Ali bodo spremembe prišle pravočasno, pa bo pokazal že naslednji šolski vpis.