Kaj naredi oblast, ki želi popoln nadzor nad državo in državljani? Podredi si ključne vzvode demokracije. Preplača nevladne organizacije, ki so ji pomagale na oblast, zapira usta medijem, ki jo kritizirajo, ovira delo parlamentarne opozicije, se torej spravlja na zakonodajno vejo oblasti, pritiska na nadzorne institucije, ki sprejmejo nepriljubljene ukrepe, steguje svoje lovke po organih pregona.

Revanšizem brez primere

Ni treba daleč nazaj, da vidimo poteze vlade Roberta Goloba, ki vodijo v razgradnjo demokracije. Bliže ko so nove volitve, huje postaja. Zadnji poskus se dogaja z zakonom o medijih, s katerim bi vlada financirala medije, »ki jo božajo v smeri dlake«, kot se je nedavno v parlamentarni dvorani slikovito izrazil vodja poslanske skupine Nove Slovenije Janez Cigler Kralj. Obenem bo oblast sankcionirala vse, ki si upajo proti njej usmeriti ost kritike. Uzakonila si bo torej tisto, kar že počne – pod krinko boja proti sovražnemu govoru bo omejila svobodo govora.

Rušenje parlamentarne prakse

Sistem zavor in ravnovesij lojalno ruši tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Na vse pretege preprečuje vzpostavitev preiskovalne komisije, ki bi se ukvarjala z energetskimi posli predsednika vlade Goloba. Njeno odstopanje od parlamentarne prakse in poslovniških določil je vzbudilo tudi pozornost Bruslja in snovalce poročila o stanju vladavine prava v Evropski uniji.

Slabo odigrana tragikomedija

Odstopanje od parlamentarne prakse si je dovolil tudi predsednik preiskovalne komisije o političnem vmešavanju v delo policije, Aleš Rezar iz Svobode. Na obravnavo vmesnega poročila si je pripeljal strokovnega sodelavca. S tem si ni prihranil popolnega osmešenja, saj je med drugim nespretno ravnal s tajnimi podatki in sklenil, da je predsednik vlade Golob nedolžen. Do teh ugotovitev je prišel, pazite, ne da bi premier prišel pred to komisijo. Ni ga bilo na zaslišanje, čeprav je to javno napovedal. A trditev, iz katerih se premier nerodno izmotava, smo že vajeni, kakor tudi prelomljenih obljub. Namesto kredibilnih zaključkov si je Svoboda – meni nič, tebi nič – privoščila nov revanšizem brez primere. Tokrat nad tistimi, ki so opozorili na domnevna Golobova sporna navodila o političnem čiščenju Policije. O tem sta pred preiskovalko pričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji šef Policije Boštjan Lindav. Članica preiskovalne komisije iz NSi Vida Čadonič Špelič se je ob tem zgrozila: »Sprašujem slovenski narod, ali se morda ne bojijo takšne vlade, ki je uzurpirala oblast nad policijo? Upravičeno se lahko vprašajo, kdaj bodo tudi oni na vrsti?«

Vrhunski menedžer za prirejanje sistemov v svojo korist

Do tragikomedije z vmesnim poročilom je prišlo po kalvariji z ministrom za vročo čokolado. Boštjan Poklukar je prestal interpelacijo, v kateri ni manjkalo težkih očitkov. Naj omenimo zgolj nezakonit nadzor nad specializirano državno tožilko in domnevno prirejen razpis za helikopterje za nujno medicinsko pomoč. Kljub temu je Poklukar ohranil zaupanje, a le lastne stranke, ne pa tudi koalicijskih partneric. Takšen razplet torej pritrjuje namigom, da je Poklukar marioneta v rokah Goloba, da lahko torej sončni kralj prek svojega ministra ščiti svoje interese in preprečuje pregon nad sabo.

Vrhunski energetski menedžer se je že opekel tam, kjer naj bi bil najbolj domač, pri energetskih vprašanjih. Kot mu je v navadi, ni skesano priznal svojega zdrsa pri omrežnini, ko je dopustil, da je ta poletela v nebo, pač pa se je vehementno spravil nad še eno nadzorno institucijo – Agencijo za energijo. Neodvisna je bila le tako dolgo, kot mu je to ustrezalo. Kot vsakič doslej in očitno tudi v prihodnje.