Da bi zmanjšali število nesreč in preprečili tragedije, je nujno zagotoviti dosledno upoštevanje prometnih pravil, uporabo zaščitne opreme in večje ozaveščanje tako med mladimi kot med starši. Varnost je v rokah vseh nas.
Električni skiroji so v zadnjih letih postali pravi hit – priročni, hitri in cenovno dostopni, vendar so tudi nevarni. Čeprav jih številni uporabljajo vsak dan, se vsi ne zavedajo tveganj, ki jih prinaša ta na videz nedolžen način prevoza. Na prvi pogled se morda zdi, da je vožnja s skirojem preprosta, a resnica je daleč od tega. Že majhna napaka lahko vodi do hudih poškodb, ki nam lahko za vedno spremenijo življenje. Čeprav je število nesreč visoko, pa se zakonodaja na področju vožnje električnih skirojev še vedno ni poostrila.
Kaj pravi statistika?
Statistike govorijo same zase – v Sloveniji se vsako leto v nesrečah z električnimi skiroji poškoduje od 600 do 700 ljudi.
Še bolj skrb vzbujajoče je, da je več kot polovica poškodovancev mlajših od 18 let. Gre za mlade, ki se pogosto brez čelade in s telefonom v roki podajo na cesto, misleč, da so nepremagljivi. A realnost je drugačna – zlomljene kosti, pretresi možganov, hude poškodbe glave in hrbtenice so le nekatere od posledic, ki jih zdravniki obravnavajo v bolnišnicah. In žal se vedno znova pojavljajo tragične zgodbe mladih, ki so zaradi padca s skirojem končali na vozičku ali so celo izgubili življenje.
Strokovnjaki že leta opozarjajo, da so poškodbe glave najnevarnejše. Možganske krvavitve, ki jih povzročijo udarci v glavo, lahko povzročijo trajne nevrološke posledice ali celo smrt. A kljub temu številni mladoletniki še vedno vozijo brez čelade in pri visokih hitrostih, pogosto ob uporabi telefona. Poleg tega so številni skiroji predelani, da dosegajo hitrosti, ki močno presegajo zakonske omejitve. Takšne predelave močno povečajo tveganje za nesreče, saj majhna kolesa pri višjih hitrostih težko ohranijo stabilnost, še posebej na neravnih površinah, kjer lahko kamenčki, luknje ali druge ovire hitro povzročijo izgubo nadzora. Električni skiroji so pri zaviranju nestabilni, kar dodatno poveča tveganje padca ali trka, še posebej pri visokih hitrostih.
Zakonodaja
Čeprav so pravila jasna, jih številni vozniki električnih skirojev preprosto ignorirajo. Po slovenski zakonodaji mora biti voznik star vsaj 12 let in imeti opravljen kolesarski izpit, če je mlajši od 14 let. Čelada je obvezna do 18. leta starosti, a to mnogi ignorirajo. Najvišja dovoljena hitrost je 25 kilometrov na uro, preseganje te hitrosti prinaša globo do 250 evrov. Če vozimo brez čelade, nas lahko doleti dodatna kazen 120 evrov. Vožnja po pločnikih je strogo prepovedana, vozniki električnih skirojev se morajo voziti po kolesarskih stezah, poteh ali po desnem robu vozišča, če drugih možnosti ni na voljo. Če se vozijo po takih površinah, morajo svojo hitrost prilagoditi počasnejšim udeležencem v prometu. Če tega ne storijo in z vožnjo ogrožajo pešce, jih lahko doleti globa v višini 160 evrov. Vozniki električnih skirojev morajo tudi upoštevati predpise glede uporabe svetlobnih teles ponoči in v slabši vidljivosti ter med vožnjo ne smejo uporabljati mobilnih telefonov ali drugih naprav, ki odvračajo pozornost.
Da bi zmanjšali število nesreč in izboljšali varnost, ministrstvo za infrastrukturo razmišlja o uvedbi dodatnih ukrepov, kot so obvezno usposabljanje za voznike električnih skirojev, dvig starostne omejitve in poostreni tehnični pregledi vozil. Med ključnimi ukrepi, ki jih preučujejo, so uvedba obvezne uporabe zaščitne čelade za vse uporabnike lahkih motornih vozil, dvig starostne meje za voznike električnih skirojev nad 15 let, obvezno usposabljanje osnovnošolcev za pridobitev dovoljenja za vožnjo z električnimi skiroji po vzoru kolesarskega izpita, poenostavitev postopkov za zaseg predelanih vozil, ki ne ustrezajo tehničnim standardom, ter vzpostavitev enotne evidence poškodb uporabnikov električnih skirojev za boljšo analizo nesreč. Tudi Evropski svet za varnost v prometu je predlagal spremembe pri zakonodaji glede električnih skirojev, in sicer da bi morala biti najnižja dovoljena starost za voznike električnih skirojev 16 let, zaščitne čelade pa obvezne za vse uporabnike. Prav tako priporočajo, da bi skirojem že tovarniško omejili hitrost na največ 20 kilometrov na uro, kar bi zmanjšalo tveganje hudih poškodb ob nesrečah.
Ključna sta vzgoja in ozaveščanje
A zakonodaja sama po sebi ne bo dovolj. Ključna sta tudi prometna vzgoja in ozaveščanje tako med mladimi kot njihovimi starši. Uporaba čelade, odgovorno ravnanje v prometu in spoštovanje hitrosti lahko močno zmanjšajo tveganje nesreč. Prav tako je pomembno, da starši svojim otrokom pred nakupom električnega skiroja pojasnijo tveganja in jih naučijo pravilne uporabe. Zavedanje o nevarnostih je prvi korak k varnejši uporabi teh priljubljenih prevoznih sredstev. Če želimo preprečiti tragedije, je treba okrepiti prometno vzgojo v šolah in mlade učiti odgovorne vožnje.
Električni skiroji so lahko zabavni, priročni in hitri, a le, če jih uporabljamo odgovorno. Torej, naslednjič, ko primeš za krmilo svojega skiroja, si nadeni čelado, zategni zavore in pomisli, da te doma čakajo ljudje, ki te imajo radi. Varnost naj bo vedno na prvem mestu. Z boljšo zakonodajo, večjo ozaveščenostjo in odgovornim ravnanjem lahko preprečimo marsikatero tragedijo in zmanjšamo pritisk na že tako obremenjeni zdravstveni sistem.
Komentarji