Nekoč je bilo avtoštopanje nuja, predvsem za študente, ki so na ta način iskali ugoden prevoz. Največ interesentov je stalo ob cestah ob petkih, veliko se jih je na tak način odpravljalo tudi na morje ali na popotovanje po Evropi. Vendar to izumira, mobilnost mladih je danes ubrala povsem nove poti.
Sicer imamo pri nas tudi muzej avtoštoparjev, nad katerim bedi Miran Ipavec, ki je svoj prvi avtoštoparski podvig opravil pred več kot 40 leti, ko se je odpravil na koncert skupine Queen v Milano. Vsega skupaj je Ipavec z avtoštopom prepotoval 547.850 kilometrov in v tem času obiskal 46 držav. A v zadnjih letih je filozofija avtoštoparstva obsojena na izumrtje, tu ali tam se še kdo postavi ob cesti in dvigne palec, a mu po drugi strani ustavi le malo voznikov.
V nastajanju je malce drugačna aplikacija
Da bi vse skupaj vseeno potekalo bolj urejeno in koordinirano, želi poskrbeti Borut Gosar iz Vodic. Skupaj s Tomažem Semičem želi zagnati aplikacijo, ki je pravzaprav nadgradnja že znanih aplikacij, kot jih uporabljajo Uber, Lyft, Bolt in podobni. "Tem aplikacijam je skupno, da se voznik in potnik povežeta v realnem času in prostoru. Aplikacija namreč pove, kateri od taksistov je v določenem trenutku najbližje potniku. Čeprav taksistom poenostavijo delo in zmanjšajo stroške, pa te aplikacije ne prispevajo veliko k zmanjšanju gneče na cestah," pravi Gosar v svojem predlogu.
Posebnost nadgradnje je, da aplikacija ne bi več omogočala prevozov izključno v komercialne namene, temveč bi služila kot nekakšen "avtoštoparski vodič". Voznik bi na primer v aplikacijo vnesel podatke, kdaj in kje bo potoval, potniki, ki bi se želeli peljati z njim, pa bi to videli v svoji aplikaciji in bi se na vožnjo lahko prijavili. "Omejiti bi morali plačilo, na recimo največ petino vrednosti, kot znaša strošek taksija. Na ta način bi se v avtomobilih peljalo več ljudi hkrati. Vozniki bi bili denarno nagrajeni za pot, ki bi jo tako ali tako opravili, potniki pa bi dobili cenovno ugodne prevoze," še pravi Gosar. Seveda mora ta aplikacija skozi vse birokratske mline, da bi zaživela v praksi, a to je že druga zgodba.
Več z avtomobilom in kolesom
V raziskavi, v kateri je sodelovalo 2200 posameznikov, so preverili, kako ljudje potujejo na razdaljah do pet kilometrov, kajti na taki razdalji se še lahko odločajo za več oblik mobilnosti. Ugotovili so, da je vedno več uporabe avtomobilov pri družinah z mladoletnimi otroki. Polovica vprašanih vsak dan uporablja osebni avtomobil za pot v službo, šolo, trgovino ali na obiske k prijateljem. Oziroma kar sedemkrat več ljudi za vsakodnevne opravke uporablja avtomobil, v primerjavi z izbiro kolesa, pešačenja oziroma javnega prevoza (skupaj). Avtomobil je zlasti v uporabi pri ljudeh, ki opravljajo več različnih nalog z več cilji, in ne samo poti od točke A do B.
Na kolo večinoma v prostem času
Na drugi strani se s kolesom največ anketiranih odpravi na prostočasne dejavnosti ali športne aktivnosti, nekaj tudi na obisk k prijateljem oziroma z namenom druženja. Te razdalje so za večino anketiranih kolesarjev v povprečju krajše od pet kilometrov.
Peš pa smo danes pripravljeni prehoditi poti do treh kilometrov; najpogosteje na poti po opravkih prehodimo 1,5 kilometra oziroma vse skupaj traja 18 minut. Avtomobil pride najbolj v poštev ob slabem vremenu, tisti, ki avtomobila ne uporabljajo ali ga uporabljajo redko, pa kot glavni razlog navajajo, da svojega avtomobila sploh nimajo.
Na kolo bi presedlalo več ljudi, a kot pogoj navajajo izboljšane kolesarske infrastrukture, od kolesarskih poti do varnih kolesarnic za shranjevanje kolesa ali skiroja.
Potovalne navade se razvijajo že v otroštvu
Delež otrok, ki jih v šolo pripeljejo z avtomobilom, je v zadnjih desetletjih izrazito narasel, čeprav so slovenski vrtci in šole praviloma umeščeni v okolje tako, da so dostopni peš. Polovica anketiranih je od šole ali vrtca oddaljena manj kot dva kilometra, to je razdalja, ki jo lahko peš opravimo v 25 minutah ali s kolesom v osmih minutah.
Šoloobvezni otroci potujejo v šolo na različne načine, z avtomobilom je pripeljanih manj kot predšolskih otrok. Med desetimi osnovnošolci štirje v šolo hodijo peš, eden s kolesom, dva se peljeta z avtomobilom, dva s šolskim avtobusom in eden z javnim prevozom.
Pri tem pa strokovnjaki opozarjajo, da je samostojna hoja v šolo izjemnega pomena za zdravje, krepitev samostojnosti in druženja.
Lažje se odrečejo alkoholu kot telefonu
Kot kažejo še druge raziskave, pa se danes mladi v prometu veliko lažje odrečejo alkoholu kot na primer telefonu ali slušalkam na kolesu. Velik problem so telefoni – klicanje, pošiljanje SMS-sporočil, prenašanje vsebin, vse to preusmerja velik del pozornosti v prometu. Po drugi strani so danes mladi veliko bolj kot prejšnje generacije naklonjeni okolju prijaznejšim načinom mobilnosti, še zlasti če lahko do njih enostavno dostopajo prek različnih aplikacij. Lastništvo avtomobila tako zanje ni več nujno simbol svobode in statusa, temveč le še obremenitev.
Mladi vozniki, ki imajo tudi manj izkušenj, pa so v povprečju trikrat bolj tvegani od izkušenih voznikov.
Komentarji