Sum terorističnih napadov po vsej Makedoniji je sprožil protiteroristično akcijo 'Celica', v kateri so makedonski policisti aretirali štiri džihadistične povratnike, ki so se v Siriji in Iraku borili v vrstah Islamske države. Tri osumljence še iščejo – povsem mogoče pa je, da sta dva moška še na sirskih bojiščih.

makedonija begunci  (24)
STA
Pot džihadistov skozi Makedonijo je dala podlago varnostnemu tveganju.

Na udaru

16 jih je umrlo, 72 se jih je vrnilo; od tega so jih avgusta lani zaradi povezav s terorističnimi organizacijami Islamska država, Fronta Al Nusra in Al Kaida aretirali 11. Med aretirani je bil tudi imam mošeje v Tutunsuzu, ki je bil po dogovoru s tožilstvom izpuščen na svobodo, medtem ko so bili ostali pred dvema mesecema obsojeni na dve do štiri leta za rešetkami. Večina tistih, ki so šli na fronto, pripada muslimanski arabski manjšini, ki predstavlja četrtino prebivalstva sicer 2,1-milijonske Makedonije. Strokovnjaki celo menijo, da bi ta država lahko bila prva žrtev terorističnih napadov na Balkanu.

Aleksandar Srbinovski, analitik makedonskega dnevnika Nova Makedonija poudarja, da je Makedonija v nezavidljivem položaju. Pretekle vojne in begunska kriza, ki so jo izkoristili teroristi, sta naredili svoje. Pot džihadistov skozi Makedonijo je dala podlago varnostnemu tveganju, ki ga je potrebno uničiti, piše Srbinovski. Sodeč po nekaterih videoposnetkih in slikovnem materialu, najdenem na spletu, radikalne islamistične organizacije Makedonijo že dojemajo kot del tako imenovanega kalifata.

Še bolj nevarni

Zadnje aretacije so razumljive, saj vračajoči se džihadisti predstavljajo visoko varnostno tveganje. Izurjeni v boju in globoko zakoreninjeni v ekstremistične ideologije so nadalje načeti še zaradi psiholoških travm, kar pomeni, da so še toliko bolj nevarni, še piše Srbinovski.