Krivulje, ki jih na grafih o poteku epidemije v posameznih državah riše delta različica novega koronavirusa, so bolj podobne osamelcu kot grudastemu gorovju ali celo planoti, kot smo jo v Sloveniji spoznali v drugem valu. Gre za precej bolj nalezljivo različico od izvorne, potek bolezni je hitrejši, virusno breme pa je kar tisočkrat večje.

Slovenija se je delti zaenkrat še razmeroma uspešno upirala, a so strokovnjaki prepričani, da je le vprašanje časa, kdaj bo z vso silo udarila tudi pri nas. Je pa v zadnjih dneh mogoče opaziti nekaj vzpodbudnih trendov v državah, kjer se z njo že spopadajo. »Kjer je delta povzročila najhujše poraste v pandemiji, zdaj beležijo upad,« je na Twitterju zapisal ameriški znanstvenik Eric Topol, sicer eden najbolj priznanih kardiologov na svetu ter ustanovitelj in direktor raziskovalnega inštituta Scripps. Podatki portala ourworldindata.org namreč kažejo, da je v nekaterih državah, kot so Nizozemska, Združeno kraljestvo, Tunizija, Južna Afrika, Rusija, Indonezija in Bangladeš, val dosegel vrh in se je krivulja obrnila navzdol.

Za kakršno koli veselje je sicer še prezgodaj. Britanski strokovnjaki ostajo previdni, saj menijo, da bo za natančnejše ocene treba počakati še kakšen teden ali dva. Kar zadeva upad v Združenem kraljestvu, se veliko pomislekov pojavlja tudi zaradi dejstva, da raven testiranja ostaja enaka, medtem ko delež pozitivnih testov še vedno raste. Mnogi zato opozarjajo, da številke morda ne dajejo popolne slike in da je epidemija še vedno v porastu.

Dejstvo sicer ostaja, z epidemijo delta različice se precej bolje spopadajo države z razmeroma dobro precepljenostjo, saj beležijo precej nižje število hospitaliziranih bolnikov in smrti kot v prejšnjih valovih. Slovenija na pravi val delte še čaka, trenutna precepljenost pa je daleč od vzpodbudne, želene ali potrebne. Tragedija je še toliko večja, ker je za razliko od revnejših držav pri nas cepivo na voljo vsakem državljanu.