Boris Juh, eden izmed največjih slovenskih gledaliških in filmskih umetnikov, je včeraj praznoval svoj 90. rojstni dan. Rojen je bil leta 1935 v Celju staršem Mariji Bajc in Alfredu Nabergoju. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano z dramatičnimi dogodki druge svetovne vojne, ki so ga prizadeli z izgubo očeta. Po očetovi smrti se je njegova mati Marija ponovno poročila z Mirkom Juhom, od katerega je Boris prevzel priimek Juh.
Zaprisežen igri
Boris Juh je svojo pot na gledališki oder začel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je zaključil študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). V tem obdobju je predvsem deloval v Mladinskem gledališču v Ljubljani, ob tem pa je sodeloval tudi z drugimi ljubljanskimi gledališči, kot so Mestno gledališče ljubljansko, Študentsko aktualno gledališče, Odrom 57 ter Eksperimentalno gledališče Glej. Vsa ta sodelovanja so bila odskočna deska za njegov vstop v SNG Drama Ljubljana leta 1971, kjer je postal stalni član ansambla in ostal do svoje upokojitve.
Izjemna gledališka in filmska kariera
V svoji dolgi karieri je Boris Juh odigral več kot sto gledaliških vlog, nastopil v približno dvajsetih celovečernih filmih, posnel več kot petinštirideset vlog v TV dramah in nadaljevankah ter posodil svoj glas več kot dvestopedesetim radijskim igram in recitalom. Njegovo delo na vseh področjih umetniškega ustvarjanja je pustilo globok pečat v slovenskem gledališču, filmu in televiziji.
Hči Polona Juh
Igralec Boris Juh se je v zakonu z igralko Mojco Ribič razveselil rojstva hčere Polone Juh, ki je šla po stopinjah svojih staršev in danes velja za eno najbolj priznanih slovenskih igralk. Do sedaj je ustvarila prek sto različnih gledaliških in filmskih vlog, med njimi več naslovnih. Prejela je tudi več domačih in mednarodnih nagrad.
Številne nagrade za Borisa Juha
Za svoje izjemno umetniško delo je Boris Juh prejel številne nagrade, med njimi tudi Borštnikovo nagrado leta 1978 in nagrado Prešernovega sklada leta 1979, obe za vlogo Leonea v drami Gospoda Glembajevi. Tudi v kasnejših letih je bil večkrat nagrajen, med drugim je leta 1987 ponovno prejel Borštnikovo nagrado za vlogo Slikarja v drami Dogodek v mestu Gogi. V filmskem svetu je bil leta 1982 na Tednu domačega filma v Celju imenovan za Stopovega igralca leta za vlogo Jakoba v filmu Pustota, leta 1985 pa je prejel enako nagrado za vlogo Martina v filmu Christophoros. Podelili so mu tudi nagrado na mednarodnem TV festivalu Zlatnata pakla v Plovdivu leta 1983 za vlogo Kurnika v TV drami Pasja pot.
Leta 2016 je prejel nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev, kar je samo še dodatno potrdilo njegov izjemen prispevek k slovenski filmski in gledališki umetnosti.
Komentarji