Plesen v domu ni le estetska nevšečnost. Pogosto se razvija neopazno, v skritih kotičkih in prostorih z več vlage, posledice pa lahko segajo precej dlje od neprijetnega videza sten.
##ARTICLE-1892071##
##ARTICLE-1878386##
Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost plesnim lahko vpliva na kakovost zraka v prostoru in poslabša dihalne težave, zlasti pri otrocih, starejših in občutljivih posameznikih. Največja težava? Plesen pogosto opazimo šele takrat, ko je že dobro razvita.
Zakaj plesen nastane hitreje, kot si mislimo
Za razvoj plesni zadostujejo trije pogoji: vlaga, toplota in slabo kroženje zraka. Ko se relativna vlažnost v prostoru dlje časa zadržuje nad približno 60 odstotki, se tveganje za razvoj plesni hitro poveča. Na mokrih površinah se lahko začne razvijati že v 24 do 48 urah. Zato ni presenetljivo, da se največ težav pojavlja ravno v prostorih, kjer nastajata para in kondenz.
Kuhinja: največ nevarnosti je tam, kjer je ne pričakujete
Kuhinja ni problematična le zaradi kuhanja. Vlaga se pogosto zadržuje za hladilnikom, pod pomivalnim strojem, ob ceveh in v omaricah pod koritom. Toplota aparatov in omejeno kroženje zraka ustvarjata idealne pogoje. Pozorni bodite na vonj po zatohlem, nabiranje kondenza in temne lise ob robovih omaric. Redno odmikajte manjše aparate in preverjajte težje dostopne dele.
Kopalnica: prostor, kjer plesen raste najhitreje
Kopalnica ostaja eno najpogostejših žarišč. Topla para po tuširanju, mokre brisače in premalo prezračevanja ustvarijo okolje, kjer se plesen hitro razširi na fuge, silikon, strop in celo za omarice. Po prhanju odprite okno ali vključite ventilacijo vsaj še nekaj minut. Majhna navada lahko naredi veliko razliko.
Preberite tudi:
##ARTICLE-1898964##
##ARTICLE-1898341##
Kleti in podstrešja: skriti prostori z največ tveganja
Kleti pogosto zadržujejo vlago iz tal ali po močnem deževju. Na drugi strani podstrešja pogosto ujamejo topel zrak iz spodnjih prostorov, kjer se nato ustvarja kondenz. Ker teh prostorov ne uporabljamo vsak dan, plesen tam pogosto ostane neopažena več mesecev. Za pohištvom in pod tlemi se skriva več, kot mislite. Plesen ne raste le na stenah.
Pogosto se pojavi:
- za velikimi omarami,
- pod parketom,
- ob zunanjih stenah,
- v izolaciji,
- pod preprogami.
Če opazite hladen občutek, vonj po vlagi ali rahlo valovite površine, je vredno preveriti stanje.
Ali je črna plesen res bolj nevarna?
Nekatere vrste temnejših plesni lahko proizvajajo snovi, ki pri občutljivih ljudeh povzročajo draženje. Pogostejši znaki izpostavljenosti vključujejo: draženje dihal, kašelj, poslabšanje alergij, glavobole in občutek utrujenosti. Barva sama po sebi ni dovolj za oceno nevarnosti, zato je pomembnejše pravočasno ukrepanje.
Kako preprečiti nastanek plesni
Preprečevanje je običajno veliko lažje kot sanacija.
Pomaga:
- redno prezračevanje,
- vzdrževanje primerne vlažnosti,
- sušenje mokrih površin,
- preverjanje skritih kotičkov,
- razvlaževanje prostorov po potrebi.
Posebno pozornost namenite prostorom brez dobrega pretoka zraka.
Kaj storiti, če plesen že opazite?
Majhne površine lahko pogosto očistite z blagimi čistili in temeljitim sušenjem. Če se plesen vrača, je razširjena ali je nastala po zamakanju, je smiselno poiskati vzrok in razmisliti o strokovni sanaciji. Ker plesen ni le težava površine – pogosto je znak, da ima prostor težave z vlago.
Preberite več:
##ARTICLE-1898684##
##ARTICLE-1898308##
Komentarji