Curiosity je okoli pol osme zjutraj po srednjeevropskem času pristal v najglobljem kraterju Marsa Gale, kjer bo sedaj iskal morebitno prisotnost določenih elementov ter tako skušal odkriti, ali so na Rdečem planetu v preteklosti obstajali pogoji za življenje.

Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je bilo v Nasinem centru v Pasadeni še posebej napeto med sedemminutno fazo pristajanja, saj bi lahko šlo ob zelo zapletenemu pristanku marsikaj narobe.

Padanje Curiosityja so upočasnila padala in rakete, predvsem pa poseben lebdeči žerjav, ki je potoval skupaj z roverjem. Ta je s pomočjo raket lebdel nad površino in Curiosity spustil na tla po vrvi, nato pa se odstranil.

Ko se je vse srečno izteklo, je med uslužbenci v Pasadeni završalo od veselja, več minut je bilo slišati vzklike sreče in videti navdušene objeme. Že nekaj minut kasneje je rover poslal tudi svoje prve posnetke, ki so potrdili, da je vsaj zaenkrat z njim vse v redu.

Curiosity je na pot po vesolju novembra lani poslala raketa Atlas. Nasa je za priprave na misijo porabila deset let in 2,5 milijarde dolarjev. Gre za doslej najdražjo in tehnično najbolj dovršeno misijo na Mars.

Rover v velikosti manjšega avtomobila, ki tehta 2,4 tone, je opremljen z orodji za jemanje in analizo vzorcev, poganja pa ga električni generator na plutonij, ki mu zagotavlja življenjsko dobo 14 let. Na dan naj bi prepotoval do 200 metrov po 154 kilometrov širokem kraterju Gale. Nasa predvideva, da bo misija trajala eno marsovsko leto oz. 22 "naših" mesecev.