V njihovih zapisih je 21. december 2012 namreč označen kot konec sveta. No, morda pa je to 23. december – interpretiranje majevskega koledarja pač ni povsem natančna znanost. Ve pa se, da koledarja ''Long Count'' (''dolgo štetje'') in ''Dresden Codex'' v decembru prenehata šteti dni. Vse bolj cvetoča industrija knjig, filmov in dokumentarcev na to temo pa nam dopoveduje, da je to čas, ko se lahko poslovimo od vsega. 

Čeprav se vse skupaj morda sliši malce absurdno, pa obstaja cela kopica ljudi, ki tovrstnim zadevam verjamejo in se na tovrstni dogodek pripravljajo že leta. Tako je v ZDA izgradnja zaklonišč v strmem porastu, nekatere odročne vasice pa služijo s ponujanjem ''paketov za begunce''.

Kako pravzaprav se bo svet končal pa si znanstveniki niso enotni. Nekateri trdijo, da bo Zemljo pogoltnila črna luknja, spet drugi pa menijo, da se bodo vrnili starodavni bogovi in v besu uničili vse pred seboj.

Zanimivo pa je, da velika večina potomcev Majev prerokbe o koncu sveta povsem zavrača in jih označuje za izmišljotino zahodnega sveta. Pravijo, da je splošno znano, da se majevski zapisi nanašajo na novo dobo, ne na konec sveta.

Kot omenjeno je problem tudi v majevskem koledarju, ki ga je zelo težko brati. Ima namreč 260-dnevni ''obredni'' cikel, 365-dnevni sončni cikel, 584-dnevni cikel Venere in še 720-dnevni cikel Marsa. S pomočjo teh ciklov so Maji določali ''veke Zemlje'', ki so trajali med 900 in 6700 leti.

Pri ''newageovski'' teoriji, ki verjame v konec sveta pa je priljubljen t.i. ''baktun'' – cikel s 144.000 dnevi, ki se na koledarju ''Dresden Codex'' ponovi le 13-krat. To je hkrati tudi osnovna domneva za konec sveta, ki naj bi se zgodil 21. decembra (takrat se konča zadnji cikel).

Da pa je vse skupaj še bolj zapleteno omenjena dva koledarja nikakor nista edina. Eden izmed preostalih koledarjev, ki so ga našli v Xultunu v Gvatemali namreč napoveduje dobe še za 7000  let v prihodnost, poleg tega pa je omenjeni koledar kar 500 leta starejši od kodeksa iz Dresdna.

Še najboljša pa je zdrava pamet. Tako kot pri naših koledarjih tudi pri majevskih konec koledarja še ne pomeni konca sveta, temveč le dejstvo, da je zmanjkalo koledarja. Profesor astronomije in antropologije na univerzi Colgate Anthony Aveni majevske koledarje primerja s števcem kilometrov na avtomobilu. Pri slednjem je namreč avtomobil z vse višjo številko kilometrov pač bližje odpadu, Maji pa preprosto začenjajo šteti znova, tako da se po njegove mnenju ni bati, da je tudi ''Zemlja bliže odpadu in zamenjavi''.