Najpogosteje naleti na protipehotne mine velikosti hokejskega ploščka, katere detonira z nadzorovano eksplozijo.
Svojemu sinu je dal ime Mine (ang. mina).
Nekoč je Kambodžo pestilo več kot šest milijonov min, zakopanih v poljih in zaraščenih džunglah, čakajoč tako na vojake kot nedolžne otroke. Uporabljale so jih sprte strani, med drugim tudi zloglasni Rdečikhmeri.
Slednjim je kot otrok pripadal tudi Aki Ra, letos pa mineva že dvaindvajseto leto njegovega odstranjevanje teh zahrbtnih ostankov preteklosti. Med leti 1992 in 2007 je samo z žepnim nožem, kleščami, palico in s svojimi golimi rokami Kambodžo odrešil kar 50.000 min. »S palico drezam v prst, dokler ne naletim na mino. Če je teža manjša od desetih kilogramov, se ne sprožijo,« je razložil. »Nato odkopljem zemljo okoli nje, da se prepričam, da ni povezana s še kakšnim eksplozivnim telesom. Sledi odstranitev detonatorja in mina ni več nevarna.«
Med leti 1992 in 2007 je samo z žepnim nožem, kleščami, palico in s svojimi golimi rokami odstranil kar 50.000 min.
Na začetku ni imel nikakršnih izkušenj z njihovim razoroževanjem, danes pa deluje po mednarodnih standardih odstranjevanja min, tudi ko pride do izobraževanja in urjenja drugih. Rdeči khmeri so ga po smrti njegovih staršev v svoje vrste sprejeli še kot desetletnega dečka. Sprva jim je kuhal in pral, kaj kmalu pa se je moral boriti. Takrat se je prvič seznanil z minami. Ko so v državo vdrli Vietnamci, so ga zajeli. Da bi preživel, se je začel boriti za njih. Ko so se leta 1989 Vietnamci umaknili, je bil vpoklican v kamboško vojsko. Imel je dvajset let.
Takrat je tudi prvič šel v šolo, danes pa govori sedem jezikov – angleščino, japonščino, tajščino, vietnamščino, francoščino in nekaj ruščine. Leta 1992 je začel mirovnikom Združenih narodov pomagati odstranjevati mine.
Do leta 1997 je zbral toliko ostankov vojne vihre, da je odprl Kamboški muzej min, kjer razstavlja tudi svoje vtise vojne, kot jih je prenesel na slikarsko platno.
Komentarji