Svetovati, kateri način zalivanja naj izberemo, ni prav hvaležno opravilo. Prejšnji torek smo zapisali nekaj splošnih napotkov, tokrat bomo namenili nekaj besed temu, kako zalivati naš vrt.
Vse pogosteje na zelenjavnih vrtovih uporabljamo sistem kapljičnega zalivanja, pri katerem iz tankih cevi tik ob rastlinah kaplja voda h koreninam.
ZELENJAVA POTREBUJE VEČ VODE KOT ROŽICE
Vsekakor moramo upoštevati dva različna tipa vrtov. Okrasnega vrta, napolnjenega s trajnicami, trato, grmovjem in drevesi, ne bomo zalivali tako pogosto, kot smo vajeni dodajati vodo vrtninam na zelenjavnih gredicah. Razumljivo, saj so rastline na okrasnem vrtu praviloma ukoreninjene mnogo globlje kot enoletne zelenjadnice. Te so v največji meri sestavljene pretežno iz vode, torej je tudi za razvoj plodov in listov potrebujejo več kot okrasne rastline.
OD ZALIVALKE DO CEVI
Nekoč nismo poznali drugega načina za zalivanje kot s pomočjo zalivalke (kangle). Edina prednost take oskrbe rastlin z vodo je v tem, da lahko prilivamo vodo točno samo k izbrani rastlini ali delu gredice (če uporabimo razpršilno šobo). Količina vode v zalivalki je seveda skromno odmerjena, zato je tako zalivanje dolgotrajno; obnese se le na zelo majhnem vrtu ali ob majhnem številu rastlin.
Zalivanje z zalivalko je primerno le za manjši vrt ali posamične rastline.
Pri zalivanju s cevjo, priključeno na vodovodno napeljavo, seveda voda količinsko ni omejena, vendar brez uporabe razpršilne šobe ne gre. S cevjo moramo previdno ravnati, da ne polomimo krhkih delov rastlin. Največkrat po končanem zalivanju površina zemlje otrdi, v vročih dneh tudi razpoka, saj jo curek zbije. Voda je pri takem zalivanju poleti skoraj vselej prehladna. Slednjemu se izognemo le v primeru, če s cevjo dolivamo vodo iz rezervoarja, na primer deževnice, ki stoji na vrtu, a v tem primeru je količina spet zelo omejena.
ZALIVALNI SISTEMI ZA VSAKO SITUACIJO
Kapljični zalivalni sistem lahko pomaga tudi našim lončnicam in posodovkam.
Vse več je vrtičkarjev, ki po svojih zelenjavnih gredicah, pa tudi med izbranimi okrasnimi rastlinami in pod trato, razpeljejo zalivalne sisteme. Medtem ko so za trato primerni tako imenovani vgrezni zalivalniki (ki se dvignejo nad površino tedaj, ko jih sproži zalivalni sistem), ki škropijo vodo med vrtenjem okoli osi, so za vrtnine in okrasne rastline primernejši sistemi kapljičnega zalivanja. Pri njih iz tankih cevi, razpeljanih po vrtu, bodisi nad površino zemlje ali pod njo, iz kapljalnikov kaplja voda v določenih presledkih in tako počasi, a neprekinjeno zaliva rastline. Enak sistem, prilagojen za zalivanje posodovk, lahko razpeljemo tudi med svojimi balkonskimi sezonskimi cvetlicami.
Vsi ti sistemi omogočajo predhodno avtomatsko nastavitev frekvence in količine zalivanja. Tako se lahko odločimo tudi za večdnevno odsotnost in smo brez skrbi.
Sodobnejši način oskrbe trate z vodo je zalivalni sistem, vkopan v tla, pri katerem vgrezni zalivalniki škropijo vodo okoli sebe.
RECIKLAŽA PLASTENK
Kako pa si lahko pomagamo, če imamo le majhno gredico zelenjave ali nekaj lončkov na balkonu, zaradi katerih ne bomo kupili zalivalnega sistema?
Večje plastenke so kot nalašč za to. Dve najpogosteje uporabljani možnosti sta:
– plastenki z ozkim grlom odrežemo dno in jo narobe obrnjeno zakopljemo v zemljo poleg izbrane rastline, nato pa vanjo nalijemo vodo. Ta bo počasi pronicala h koreninam, mi pa moramo le redno dolivati vodo;
– enako plastenko naluknjamo po obodu in jo zakopljemo poleg izbrane rastline, tako da stoji pravilno obrnjena (z vratom pokonci) v zemlji. Iz luknjic bo pronicala voda, mi pa jo sproti dolivamo.
Če nameravamo vztrajati pri zalivanju z zalivalko ali s cevjo, pa naj ponovimo najbolj pomembne napotke:
– zalivajmo zgodaj zjutraj, ko je še hladno;
– zalivajmo temeljito, zato pa redkeje;
– ko se prst nekoliko osuši, jo zrahljamo, da se ne ustvari skorja;
– da zadržimo čim več vlage v prsti, uporabljajmo zastirko pri vseh rastlinah, ki to dopuščajo.
Komentarji