Kamilica za razdražen želodec, žajbelj za grlo, slez ob kašlju. Po zdravilnih rastlinah pogosto posežemo ob blažjih zdravstvenih težavah, številne pa imajo v tradicionalni uporabi zelo dolgo zgodovino.
Toda »naravno« še ne pomeni, da lahko zdravilne rastline uporabljamo brez premisleka. Nekatere niso primerne za nosečnice ali otroke, pri drugih je pomembno, kako dolgo jih uporabljamo, posebej previdni pa moramo biti pri sočasnem jemanju zdravil.
Farmacevt Antonio Šare za portal Kreni zdravo predstavlja nekaj pogosto uporabljanih zdravilnih rastlin ter opozarja tudi na omejitve njihove uporabe. Zdravilne rastline namreč niso nujno neškodljive, zlasti če človek že jemlje druga zdravila.
Žajbelj ni uporaben samo za boleče grlo
Žajbelj je ena najbolj poznanih zdravilnih rastlin. Najpogosteje ga uporabljamo v obliki čaja, posebej dobro pa poznamo grgranje žajbljevega pripravka pri težavah v ustni votlini in žrelu.
Uporablja se pri vnetjih ustne votline in žrela ter dlesni, pripisujejo pa mu protivnetno, antiseptično in adstringentno delovanje. Tradicionalno se uporablja tudi pri nekaterih prebavnih težavah in proti čezmernemu potenju.
Kljub njegovi razširjenosti zdravljenje z žajbljem ni priporočljivo za nosečnice, doječe matere in otroke.
##ARTICLE-1825831##
Vednozeleni gornik pri težavah s sečili
Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi), ki ga mnogi poznajo predvsem kot sestavino ursi čaja, se tradicionalno uporablja pri blagih težavah oziroma okužbah sečil. V pripravkih se uporabljajo njegovi posušeni listi, najpogosteje v obliki čaja.
Tudi pri njegovi uporabi pa veljajo omejitve. Ni priporočljiv za nosečnice in doječe matere ter mlajše od 18 let, neprekinjena uporaba pa naj ne bi trajala dlje kot sedem dni. Pri znakih okužbe sečil se ni smiselno zanašati zgolj na rastlinske pripravke. Če so težave izrazite ali vztrajajo, je potreben posvet z zdravnikom.
##ARTICLE-1918339##
Kamilica je priljubljena, vendar tudi pri njej velja previdnost
Kamilica je verjetno ena prvih rastlin, na katere pomislimo ob besedi zdravilni čaj. Tradicionalno se uporablja pri prebavnih težavah in krčih, pa tudi pri blagih simptomih prehlada.
Lokalno se uporablja tudi pri blažjih vnetjih kože in za oskrbo manjših površinskih ran. Pri uporabi je po navedbah farmacevta potrebna previdnost pri otrocih, mlajših od 12 let, nosečnicam in doječim materam pa je zaradi pomanjkanja raziskav ne priporoča.
Beli slez poznamo predvsem zaradi kašlja
Beli slez je pogosta sestavina pripravkov proti kašlju. Uporabljajo se lahko njegov koren, list in cvet, skupna značilnost pa so polisaharidi, ki naj bi imeli pomembno vlogo pri pomirjanju kašlja.
Tradicionalno se uporablja pri kašlju in težavah z grlom ter nekaterih blagih prebavnih težavah. Pogosto ga najdemo v sirupih in drugih pripravkih. Pri nosečnicah in doječih materah učinki niso dovolj raziskani, zato se uporaba pri njih ne priporoča.
Bezeg ob prehladu
Črni bezeg se tradicionalno uporablja pri prehladu in okužbah dihal. Najpogosteje se uporabljajo bezgovi cvetovi, uporabljajo pa se tudi izvlečki plodov.
Obstajajo raziskave o morebitnem protivirusnem delovanju nekaterih sestavin bezga, vendar vir opozarja, da dokazi za zdaj niso dovolj trdni, da bi lahko govorili o zanesljivem učinku. Zaradi pomanjkanja podatkov uporaba ni priporočljiva mlajšim od 12 let, nosečnicam in doječim materam.
##ARTICLE-1917141##
Sena pomaga pri zaprtju, vendar ni za dolgotrajno uporabo
Sena je znana kot rastlinsko odvajalo. Njene učinkovine v prebavilih spodbujajo odvajanje, zato se uporablja pri zaprtju.
Prav pri njej pa je pomembno, da »rastlinsko« ne enačimo z neomejeno in povsem varno uporabo. Neprekinjeno jemanje več kot teden dni ni priporočljivo. Sena ni primerna za otroke, mlajše od 12 let, nosečnice in doječe matere, previdnost je potrebna tudi pri vnetnih črevesnih boleznih, dehidraciji in sočasnem jemanju nekaterih zdravil.
Pri šentjanževki je posebej pomembno, katera zdravila jemljete
Šentjanževka je eden najboljših primerov, zakaj moramo biti previdni tudi pri pripravkih rastlinskega izvora. Tradicionalno se uporablja pri težavah z razpoloženjem, duševni izčrpanosti in motnjah spanja. Toda pomembno je vedeti, da večina dokazov o njenem delovanju ne izhaja iz raziskav običajnega čaja, temveč drugih peroralnih pripravkov šentjanževke.
Še pomembnejše pa so možne interakcije z zdravili. Če jemljete zdravila, se je zato pred uporabo šentjanževke oziroma pripravkov iz nje smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Prav tako se ne priporoča mlajšim od 12 let, nosečnicam in doječim materam.
Zdravilna pasijonka za pomirjanje
Zdravilna pasijonka (Passiflora incarnata) se tradicionalno uporablja pri tesnobi, nemiru in težavah s spanjem. Pripisujejo ji pomirjevalno oziroma sedativno delovanje.
Navaden čaj morda ni najboljši način uporabe te rastline. Njena sestava je kompleksna, zato nekateri avtorji kot primernejše omenjajo pripravke oziroma izvlečke, pri katerih se ohrani širši nabor njenih učinkovin. Tudi zdravilna pasijonka ni priporočljiva za otroke, mlajše od 12 let, nosečnice in doječe matere.
Naravno še ne pomeni, da je primerno za vsakogar
Zdravilne rastline imajo svoje mesto pri lajšanju nekaterih blažjih težav, vendar jih ne smemo obravnavati kot nekaj, kar nima neželenih učinkov ali omejitev. Posebna previdnost je potrebna, če redno jemljemo zdravila, saj lahko nekateri rastlinski pripravki vplivajo na njihovo delovanje.
Pred uporabo rastlinskih zdravil oziroma pripravkov je zato ob drugih terapijah smiseln posvet z zdravnikom ali farmacevtom, ki lahko presodi koristi in morebitna tveganja.
##ARTICLE-1828788##
Komentarji