Danes zaznamujemo svetovni dan ozaveščanja o fibromialgiji. Gre za precej slabo poznano obolenje revmatičnega izvora, natančneje kronični mišično-skeletni bolečinski sindrom (beseda sindrom pomeni skupek znakov in simptomov, ki so značilni za neko obolenje), ki bolniku povzroča hude bolečine po vsem telesu. Poleg bolečin se bolniki spopadajo še s številnimi drugimi simptomi. Značilna bolečina in zbadanje se pojavita nenadoma, običajno najprej na vratu ali ramenih, pozneje pa bolečina postane bolj splošna. Za fibromialgijo sta značilni tudi nenehna utrujenost in neprespanost, zato to bolezen pogosto celo strokovnjaki zamenjujejo za sindrom kronične utrujenosti. V nekaterih primerih se pri bolniku lahko pojavita tudi obe obolenji hkrati.

Nepredvidljiva in težko dokazljiva

Največja težava pri fibromialgiji je pravzaprav pomanjkanje »dokazov«, saj bolniki tožijo o bolečinah, izvidi preiskav pa so po navadi negativni. To povzroča še dodatno zmedo pri zdravnikih, ki zato pri postavljanju diagnoze nimajo ničesar oprijemljivega. Za zdaj še ne obstaja objektivni diagnostični test, ki bi bolezen stoodstotno dokazal. Imajo pa bolniki pogosto objektivno potrjene številne druge motnje, kot so hormonske motnje (zlasti avtoimunsko obolenje ščitnice), različne alergije in preobčutljivosti (npr. na hrano) ter avtoimunska obolenja ... Potek bolezni je povsem nepredvidljiv. Fibromialgija se lahko pojavi ne glede na starost, običajno pa po 40. letu. Lahko je bolj ali manj izrazita, značilno je tudi nihanje, saj obdobjem poslabšanja sledijo obdobja izboljšanja. Bolezenski znaki včasih za nekaj časa celo povsem izginejo, nato se spet pojavijo.

Zdravljenje zgolj simptomatsko

Ker še vedno niso pojasnjeni vzroki za nastanek bolezni, je tudi zdravljenje zgolj simptomatsko. Terapija, ki obsega zdravljenje z zdravili in fizikalno terapijo, ne obljublja ozdravitve, temveč zgolj blaži simptome in pomaga bolniku do znosnejšega življenja. Farmakološko zdravljenje običajno vključuje protibolečinska zdravila, ki jih bolniki zaradi neželenih stranskih učinkov ne smejo jemati prepogosto. Pomagajo pa tudi antidepresivi, ki delujejo tako, da povečajo količino serotonina v centralnem živčevju in zmanjšujejo občutek bolečine v mišicah in sklepih, s čimer pripomorejo tudi k boljšemu spancu in lajšajo depresivno anksiozne motnje. Fizikalna terapija vključuje vsakodnevno prhanje s toplo vodo in kopanje v kadi s toplo vodo ali v bazenu, kar sprošča spastično mišičje in običajno zmanjša bolečino. Bolniki naj bi izvajali tudi vaje za gibljivost in povečanje telesne moči, ki vključujejo raztezanje, kondicijske vaje in vaje za moč. Najbolj priporočljivi vadbi za bolnike s fibromialgijo sta hoja in vaje v vodi. Pri tem pa je pomembno poudariti, da mora biti vadba zmerna, sicer ima lahko ravno nasproten učinek. Koristi lahko prinese tudi alternativno zdravljenje, kot so denimo akupunktura, akupresura, kiropraktika, masaže, homeopatija, avtogeni trening ... Karkoli, kar pomaga bolniku lajšati simptome. Zelo pomembno je tudi, da se bolnik izogiba stresu, se zdravo prehranjuje in na splošno živi čim bolj zdravo in razmišlja pozitivno.