Po dolgem in napornem dnevu je postelja naše najljubše zatočišče: zlezemo pod odejo, glavo udobno namestimo na vzglavnik in se namestimo v svoj najljubši položaj. A ta slika vključuje tudi nevidno navzočnost milijonov bakterij, glivic, pršic in virusov. Tudi vsakemu izmed teh gostov je v naši postelji nadvse prijetno, saj so zase našli topel prostor, kjer lahko v ostankih znoja, sline, odmrlih kožnih celic in – kar priznajmo – tudi drobtinicah hrane živijo svoje idealno življenje ter se razmnožujejo.
Če dovolimo živalim poležavati na naši postelji, se lahko zaradi tega poveča številnost bakterij v posteljnini.
Vzemimo za primer le pršice: človeška družba jim izvrstno ustreza, saj človeku v enem dnevu odpade 500 milijonov kožnih celic, kar je za pršice kot trgovina, odprta nonstop. Toda njihova družba ni prav nič po naši meri, saj nam tako pršice kot njihovi izločki lahko povzročajo alergijo, astmo in ekceme.
V postelji več bakterij kot na straniščni školjki?!
Leta 2013 so na Pasteurjevem inštitutu v Franciji opravili analizo posteljne rjuhe iz bolnišnice in na njej je kar mrgolelo bakterije Staphylococcus, ki je običajno na človeški koži. Večina vrst te bakterije je benigna, nekatere med njimi pa lahko povzročajo kožne infekte, akne in celo pljučnico pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom ali če skozi odprto rano prodrejo v kri. Leta 2022 se je med proučevanjem takrat pospešenega širjenja opičjih koz izkazalo, da se med menjavo posteljnine okuženi delci razpršijo v zrak. Na tak način se je okužilo več osebja. V bolnišnicah zato posteljnino perejo na izjemno visokih temperaturah.
Doma nam takšna nevarnost ne preti, saj v postelji zdravih ljudi ni patogenih virusov. Vendar je ameriška raziskava iz leta 2013 pokazala, da je v brisu, vzetem na posteljnini, ki ni bila oprana teden dni, približno tri milijone bakterij na 6,5 cm2. To je kar 17.000-krat več kot na povprečno čisti toaletni deski. Seveda se bakterije in drugi nepovabljeni gostje ne omejujejo le na rjuhe in prevleke – sčasoma se naselijo v odeji in vzglavniku.
Naš vzglavnik ni samo naš
Vzglavnik je zaradi toplote, ki jo oddaja speče telo, lepo ogret, in ker so v njem tudi pršice, ki so primerna hrana za glivice, sčasoma postane prijazen dom za nepovabljene goste. Edina motnja, ki jo doživijo ti »prebivalci« našega vzglavnika, je, ko vzglavnik mehčamo in dobro potolčemo – takrat glivične spore razširimo iz vzglavnika v zrak in po vsej spalnici. Pranje pomaga le delno, saj lahko glivice preživijo temperaturo do 50 stopinj C. V vsakem primeru pa jim pranje zagotovi še dodatno vlago.
Za vse, ki nimajo astme ter bolezni pljuč ali sinusov, je priporočljivo vzglavnik menjati vsaki dve leti.
V prav vseh testiranih vzglavnikih, ki so bili v uporabi med 18 mesecev in 20 let, so bile glivice, najpogosteje Aspergillus fumigatus – vrsta, ki je običajno na prehodnih tleh. Vse kaže, da vzglavniki in odeje vpijajo dovolj našega znoja, da ustvarijo idealno okolje za življenje in razmnoževanje bakterij in glivic, kajti govorimo o kar milijardah glivic v vsakem vzglavniku. Posebej ogrožena so naša dihala. Za vse, ki nimajo astme in bolezni pljuč ali sinusov, je priporočljivo vzglavnik menjati vsaki dve leti. Za ljudi z navedenimi zdravstvenimi težavami pa velja, da naj vzglavnik menjajo na tri do šest mesecev.
Posteljnino menjajmo vsak teden
Dodatno varnost si lahko zagotovimo tudi z likanjem prevlek. Vendar ohranimo zdrav razum, kajti bakterije v naši posteljnini so enake tem, ki jih že imamo v svojem telesu. Za zdravega človeka niso usodno nevarne. Strokovnjaki tudi svetujejo, da se, preden ležemo v posteljo, oprhamo, si odstranimo ličila in oblačila, ki smo jih nosili čez dan. Predvsem pa v postelji ne jejmo.
Morda je čas, da priznamo, da so imele naše babice prav, ko so temeljito prelikale vsak kos posteljnine.
Komentarji