Pljučni rak je maligna bolezen, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti celic v pljučih. Velja za najpogostejšo vrsto raka po svetu in hkrati za eno najbolj smrtonosnih. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pljučni rak odgovoren za več smrti kot rak dojke, prostate in debelega črevesa skupaj. V Sloveniji vsako leto za to boleznijo zboli približno 1.600 ljudi, kar jo uvršča na tretje mesto po pogostosti med raki pri moških in četrto pri ženskah, poroča Onkološki inštitut Ljubljana.
##ARTICLE-1803563##
##ARTICLE-1800236##
Vzroki pljučnega raka
Najpomembnejši vzrok pljučnega raka je kajenje, ki je po podatkih Onkološkega inštituta Ljubljana povezano z 80 do 90 odstotki primerov. Tobačni dim vsebuje več kot 60 karcinogenov, vključno z nitrozamini in benzopirenom, ki poškodujejo DNK pljučnih celic. Kadilci imajo do 30-krat večje tveganje za pljučnega raka kot nekadilci, pasivno kajenje pa tveganje poveča za 20 do 30 odstotkov.
Poleg kajenja so pomembni dejavniki tveganja tudi onesnaževalci okolja. Izpostavljenost radonu, naravnemu radioaktivnemu plinu, ki se nabira v slabo prezračenih prostorih, poveča tveganje za 8 do 16 odstotkov, navaja Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA). Azbest, težke kovine, denimo arzen, krom, dizelski izpusti in trdni delci (PM2,5) prav tako prispevajo k nastanku raka. V Sloveniji, kjer je onesnaženost zraka v urbanih območjih še vedno izziv, ti dejavniki dodatno povečujejo tveganje, zlasti v kombinaciji s kajenjem.
Pljučni rak v Sloveniji in svetu
Po podatkih WHO je pljučni rak globalno najpogostejši rak z 2,5 milijona novih primerov letno. V Evropi je incidenca najvišja v državah, kot so Madžarska, Srbija in Poljska, kjer je kajenje še vedno zelo razširjeno. V Sloveniji je incidenca pri moških rahlo naraščajoča, pri ženskah pa močno raste, kar Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripisuje povečanemu kajenju med ženskami v zadnjih desetletjih. V povprečju zboli 1000 moških in 600 žensk. Le 15 odstotkov bolnikov preživi pet let po diagnozi, kar kaže na pomen zgodnjega odkrivanja.
Simptomi pljučnega raka
Simptomi pljučnega raka so pogosto nespecifični, kar otežuje zgodnjo diagnozo. Najpogostejši znaki vključujejo:
- Trdovraten kašelj, ki traja več kot tri tedne ali se poslabša pri kadilcih z bronhitisom.
- Težave z dihanjem, kot sta zadihanost ali piskajoče dihanje.
- Bolečine v prsih, zlasti ob globokem dihanju ali kašljanju.
- Izkašljevanje krvi ali krvavo obarvan izmeček.
- Hujšanje, utrujenost in izguba teka.
Ob simptomih, kot so ponavljajoča se pljučnica ali nepojasnjena utrujenost, je priporočljivo takoj obiskati zdravnika. V napredovalih stadijih se lahko pojavijo tudi glavoboli, bolečine v kosteh ali otekanje vratu zaradi zasevkov.
Kako poteka zdravljenje
Zdravljenje pljučnega raka je odvisno od vrste (drobnocelični ali nedrobnocelični rak), stadija in splošnega zdravja bolnika. Pri nas so na voljo naslednje možnosti:
- Kirurgija: Uporablja se pri zgodnjih stadijih nedrobnoceličnega raka za odstranitev tumorja.
- Radioterapija: Pogosto se kombinira s kemoterapijo za lokalno napredovale tumorje.
- Kemoterapija: Učinkovita pri drobnoceličnem raku in napredovalih stadijih.
- Tarčna zdravila: Ciljajo specifične mutacije v rakavih celicah.
- Imunoterapija: Spodbuja imunski sistem za boj proti raku, kar je pri nekaterih bolnikih močno izboljšalo preživetje in kakovost življenja.
##ARTICLE-924862##
##ARTICLE-959581##
Preprečevanje: Ključ do zmanjšanja tveganja
Primarna preventiva je najučinkovitejša strategija za zmanjšanje incidence pljučnega raka. NIJZ poudarja naslednje ukrepe:
- Opustitev kajenja: Prenehanje kajenja zmanjša tveganje že po nekaj letih, čeprav se nikoli povsem ne izenači z nekadilci.
- Izogibanje pasivnemu kajenju: Zakonodaja v Sloveniji je zmanjšala izpostavljenost v javnih prostorih, a domača izpostavljenost ostaja problem.
- Zmanjšanje izpostavljenosti onesnaževalcem: Prezračevanje prostorov za zmanjšanje radona in izogibanje delovnim okoljem z azbestom ali težkimi kovinami.
- Zdrav življenjski slog: Imunski sistem najbolje krepita uravnotežena prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ter redna telesna aktivnost na kar najbolj svežem zraku.
Komentarji