Možganski tumor je resna zdravstvena težava, ki prizadene tako odrasle kot otroke. Gre za nenormalno rast celic v možganih ali osrednjem živčnem sistemu, ki lahko povzročijo različne simptome in zahtevajo kompleksno zdravljenje.
##ARTICLE-1823397##
##ARTICLE-1812414##
Vzroki za možganske tumorje
Vzroki za nastanek možganskih tumorjev niso povsem jasni, vendar je edini dobro dokazan okoljski dejavnik izpostavljenost ionizirajočemu sevanju na glavi, kar je redko. Kot morebitni vzrok še ni dokončno potrjena izpostavljenost onesnaženemu zraku. Kajenje in uporaba drog, kot so marihuana ali opioidi, prav tako niso neposredno povezani z možganskimi tumorji, čeprav lahko rahlo poveča tveganje kadmij iz tobačnega dima. Genetski dejavniki, kot so dedni sindromi, prispevajo k 5–10 odstotkom primerov.
Vrste možganskih tumorjev in njihova nevarnost
Možganski tumorji so razdeljeni na benigne (nekancerogene) in maligne (kancerogene). Med najpogostejše vrste spadajo:
- Gliomi: Vključujejo glioblastom, ki je najpogostejši in najbolj agresiven maligni tumor z nizko stopnjo preživetja (V Sloveniji približno 20–30 odstotkov 2-letnega preživetja).
- Meningiomi: Večinoma benigni, pogostejši pri ženskah, z dobro prognozo ob pravočasnem zdravljenju.
- Meduloblastomi: Pogosti pri otrocih, maligni, a z boljšo prognozo pri zgodnjem odkrivanju.
- Pituitarni adenomi: Benigni tumorji hipofize, ki lahko vplivajo na hormonsko ravnovesje.
Najnevarnejši so glioblastomi in difuzni intrinzični pontinski gliomi (DIPG), ki imajo slabo prognozo, predvsem pri otrocih, kjer je preživetje manj kot dve leti.
Prvi znaki in simptomi
Simptomi možganskega tumorja so odvisni od lokacije, velikosti in vrste tumorja. Niso specifični in zahtevajo takojšnjo zdravniško oceno. Po navedbah Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so najpogostejši zgodnji znaki:
- Glavoboli, zlasti zjutraj ali ponoči, ki se poslabšajo.
- Epileptični napadi.
- Spremembe v vedenju, razpoloženju ali osebnosti.
- Težave z govorom, vidom ali ravnotežjem.
- Slabost ali bruhanje brez očitnega razloga.
Zdravljenje in stopnja okrevanja
Stopnja popolnega okrevanja je odvisna od vrste tumorja. Pri benignih tumorjih, kot so meningiomi, je okrevanje pogosto uspešno, medtem ko je pri malignih tumorjih, kot je glioblastom, 5-letna stopnja preživetja okoli 17-odstotna. V Sloveniji je napredek v nevrokirurgiji na UKC Ljubljana sicer izboljšal izide, zlasti pri zgodnjem odkrivanju. V zdravljenje so zajete:
- Kirurgija: Odstranitev tumorja, če je dostopen, je prva izbira.
- Radioterapija: Za zmanjšanje tumorja ali preprečitev ponovitve.
- Kemoterapija: Učinkovita pri nekaterih tumorjih, a omejena zaradi krvno-možganske pregrade.
- Imunoterapija: Nove metode, kot so zaviralci kontrolnih točk, so v kliničnih preskušanjih.
Preprečevanje
Specifičnih metod za preprečevanje možganskih tumorjev ni, saj so vzroki večinoma neznani. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča zdrav življenjski slog, izogibanje nepotrebni izpostavljenosti sevanju in redne zdravstvene preglede. Strokovnjaki poudarjajo, da so pri zgodnjem odkrivanju ključni redni zdravstveni pregledi.
Statistika možganskih tumorjev: Slovenija in svet
Po podatkih NIJZ je incidenca malignih možganskih tumorjev v Sloveniji relativno nizka, in sicer okoli 0,13 na 100.000 prebivalcev, kar je primerljivo z drugimi južnoevropskimi državami, kot sta Španija in Italija. Možganski tumorji so pogostejši pri ženskah (28,77 na 100.000) kot pri moških (21,78 na 100.000), kar je skladno z globalnimi smernicami. Največ jih odkrijejo pri starejših od 75 let, čeprav so prisotni tudi pri otrocih in mladostnikih oziroma v vseh starostnih skupinah.
Globalno je incidenca malignih možganskih tumorjev približno 5,57 na 100.000 prebivalcev, pri čemer je najvišja v ZDA in najnižja v jugovzhodni Aziji. V Evropi je največ možganskega tumorja v zahodni Evropi, zlasti na Islandiji, Norveškem in Švedskem, kar lahko pripišemo naprednim diagnostičnim tehnologijam, kot sta MRI in CT. Pojavnost v svetu sicer narašča, zlasti v državah z visokim dohodkom.
Komentarji