Siva mrena ali katarakta je očesna bolezen, pri kateri očesna leča postane motna, kar povzroča zamegljen vid in lahko vodi v slepoto, če je ne zdravimo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je siva mrena najpogostejši vzrok slepote na svetu, saj povzroča približno 50 odstotkov primerov. V Sloveniji je bolezen pogosta, zlasti pri starejših, a se lahko pojavi tudi pri mlajših. 

##ARTICLE-1828805##

Kako nastane siva mrena in kdo je najbolj ogrožen

Siva mrena nastane zaradi kopičenja beljakovin v očesni leči, kar zmanjša prehod svetlobe do mrežnice. Po podatkih Očesne klinike UKC Ljubljana je najpogostejša starostna siva mrena, ki prizadene več kot 90 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Pojavlja se pri obeh spolih enako pogosto, čeprav nekatere študije nakazujejo nekoliko večjo pojavnost pri ženskah zaradi daljše življenjske dobe.

siva-mrena
Profimedia
Pri sivi mreni se beljakovine v očesni leči nakopičijo, kar zmanjša prehod svetlobe do mrežnice.

Vzroki za sivo mreno

Staranje je glavni dejavnik, saj leča sčasoma izgublja prosojnost. Združenje oftalmologov Slovenije navaja še naslednje vzroke: izpostavljenost UV-žarkom, kajenje, sladkorna bolezen, poškodbe oči, dolgotrajna uporaba kortikosteroidov in genetska nagnjenost. 

Kako jo prepoznamo

Simptomi se razvijajo postopoma. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so najpogostejši znaki:

  • Zamegljen vid: Občutek, kot da gledamo skozi megleno steklo.
  • Bleščanje: Občutljivost na močno svetlobo ali avtomobilske žaromete.
  • Bleditev barv: Barve postanejo manj intenzivne, pogosto sive ali rumenkaste.
  • Težave z nočnim vidom: Otežena vožnja ponoči ali prepoznavanje obrazov.
  • Sprememba dioptrije: Pogoste menjave očal, ki ne izboljšajo vida.

V zgodnjih fazah lahko bolniki opazijo izboljšanje vida na bližino, kar je posledica sprememb v lomnosti leče, a ta učinek je začasen.

##ARTICLE-1830423##

Preprečevanje: Ali lahko ustavimo razvoj

Kljub obsežnim raziskavam še ni zanesljivega načina za popolno preprečitev sive mrene. Vendar Združenje oftalmologov Slovenije priporoča:

  • Nošenje sončnih očal z UV-zaščito: Zmanjšajo izpostavljenost škodljivim žarkom.
  • Zdrav življenjski slog: Opustitev kajenja, uravnotežena prehrana z veliko vitamini C, E in A.
  • Nadzor sistemskih bolezni: Redno spremljanje sladkorne bolezni ali drugih kroničnih stanj.
  • Redni očesni pregledi: Po 40. letu priporočajo pregled vsaki 2 leti.

siva-mrena
Profimedia
Operacija sive mrene je hitra, saj traja 15–30 minut, in se izvaja v lokalni anesteziji.

Zdravljenje: Kirurgija kot edina rešitev

Edino učinkovito zdravljenje je kirurška zamenjava motne leče z umetno intraokularno lečo. Po podatkih UKC Ljubljana je operacija sive mrene, imenovana fakoemulzifikacija, varna, hitra, saj traja 15–30 minut, in se izvaja v lokalni anesteziji. Pacienti običajno odidejo domov isti dan, okrevanje pa je hitro – vid se pogosto povrne v nekaj dneh.

V Sloveniji je operacija dostopna prek zdravstvenega zavarovanja, čakalne dobe pa se razlikujejo. Možne so tudi samoplačniške operacije z naprednimi lečami, ki lahko odpravijo potrebo po očalih.

siva mrena (6)
Profimedia
Po napotkih strokovnjakov v preprečevanje sive mrene sodi nošenje sončnih očal.

Siva mrena v Sloveniji in svetu

Po podatkih WHO siva mrena prizadene okoli 20 milijonov ljudi globalno, največ v državah v razvoju, kjer je dostop do operacij omejen; denimo v Afriki je le 200 operacij na milijon prebivalcev. 

V razvitem svetu, vključno z Evropo, je število operacij bistveno večje – v Sloveniji okoli 18.000 letno, v Nemčiji 600.000, v ZDA pa 2,7 milijona. V Sloveniji incidenca narašča predvsem zaradi staranja prebivalstva, kar poudarja tudi NIJZ.