Voditelji držav članic zveze Nato, vključno s Slovenijo, so se na zasedanju zavezali k dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). V koalicijskih strankah slovenske vlade je zaradi dogajanja zavladal manjši nemir, saj so v strankah SD in Levica premierja Roberta Goloba že pred vrhom zavezništva pozivali, naj ne podpre zvišanja na pet odstotkov BDP. Koordinatorica Levice Asta Vrečko je tudi v odzivu na sklepe vrha Nata poudarila, da v njeni stranki niso in nikoli ne bodo podprli zvišanja izdatkov za obrambo. Zatrdila je, da razprave o tej temi na vladi ni bilo in da gre za zavezo predsednika vlade.
##ARTICLE-1828532##
Golob je danes ob prihodu na zasedanje Evropskega sveta v Bruslju zaradi dogajanja napovedal, da bo zaradi različnega razumevanja znotraj koalicije sklical mini koalicijski vrh, na katerem bo koalicijske partnerje seznanil s potekom pogajanj v okviru zavezništva. Na njem se običajno sestanejo vodje strank in njihovih poslanskih skupin ter generalni sekretarji strank.
Golob je ponovil, da je edina operativna zaveza, ki jo je Slovenija doslej sprejela, zaveza iz resolucije o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. V skladu z resolucijo, ki jo je nedavno potrdil državni zbor, bo Slovenija še letos obrambne izdatke zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri.
"Koalicijske partnerje bom podrobno seznanil s postopkom pogajanj in tudi z vsemi naslednjimi koraki, se pravi, na kakšen način bomo zdaj naredili akcijski načrt, kjer bomo jasno opredelili, komu gre denar oziroma kam bomo investirali v naslednjih petih letih, da bomo izpolnili cilja," je pojasnil Golob.
Kaj piše v gradivih in kaj ne?
Ob tem pa je že predlagal, da se z vladnega gradiva o izhodiščih za udeležbo na vrhu Nata v Haagu umakne oznaka interno.
"Zdaj so pogajanja zaključena, vrh je za nami in lahko umaknemo vse stopnje tajnosti in jih tudi bomo. In potem naj si vsak ustvarja svoje mnenje o tem, kaj piše v gradivih in kaj ne," je še poudaril.
V dokumentu, ki ga je od zunanjega ministrstva pridobila STA, je med drugim zapisano, da bodo voditelji članic Nata v Haagu "obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo 5 odstotka BDP".
V gradivu o izhodiščih je sicer navedeno, da naj bi se izdatki predvidoma zvišali do leta 2032, v sklepni izjavi po vrhu pa so se voditelji zavezali k dvigu do leta 2035.
To zavezo bodo predvidoma pregledali leta 2029, kar je poudarjeno tudi v dokumentu z izhodišči. Ta navaja še, da bo "s strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov predstavljala ključno mednarodno zavezo Slovenije na obrambnem področju".
Koalicijska trenja
V koalicijskih strankah SD in Levica pa so že pred vrhom zavezništva premierja in predsednika Gibanja Svoboda pozivali, naj ne podpre zvišanja na pet odstotkov BDP. Razburjenje v koaliciji pa so povzročila tudi na vladi obravnavana izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu Nata, kjer pa ministri manjših koalicijskih partneric niso zaznali, da gradivo omenja tudi dvig na pet odstotkov BDP.
Predsednik odbora za obrambo in poslanec Svobode Martin Premk je v izjavi v državnem zboru zatrdil, da ni bilo nobenega izigravanja med koalicijskimi partnerji. Slovenska vlada je svoje načrte, ki jih prinaša nedavno sprejeta resolucija, tujim partnerjem predstavila pred zasedanjem Nata. Vse pa bo po njegovih besedah možno razčistiti na napovedanem koalicijskem vrhu.
Koordinatorica Levice Asta Vrečko je v odzivu na sklepe vrha Nata poudarila, da v njeni stranki niso in nikoli ne bodo podprli zvišanja izdatkov za obrambo. V današnji izjavi pa je še dejala, da težko ocenjuje, kako so potekali pogovori v Haagu, zato je stvar premierja, da javnosti in koalicijskim partnerjem to pojasni. "Absolutno je nujno, da se koalicija usede, da se pogovorimo o tem, kaj se je zgodilo, da izvemo iz prve roke, kaj je bilo tam, kako so se pogajali in kaj je rezultat tega," je Vrečko komentirala premierjevo napoved srečanja koalicijskih partnerjev na to temo.
V SD Golobovo potezo vidijo kot nujno, a pozno, so sporočili. Kot so zapisali, bi pričakovali, da bi se koalicija o tem iskreno, odprto in transparentno pogovorila še pred vrhom Nata. Kljub sprejeti resoluciji je po njihovi oceni negotovost, da bo moč slovenskih interesov kaj kmalu preglasila moč interesov večjih in močnejših, prevelika, da ne bi storili vse potrebno za zaščito interesov Slovenije in njene varnosti. Na srečanju koalicijskih partnerjev tako pričakujejo predvsem jasne načrte, kako bo Slovenija zaščitila vitalne interese državljanov pred "popolnoma nesorazmernim in za blaginjo države in ljudi škodljivim načrtom Nata".
Naslajanje opozicije
S komentarji o dogajanju v koaliciji in njihovo seznanjenost z izhodišči pred vrhom Nata so se oglasili v opoziciji. Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal, da je tudi "nakup podrtije na Litijski šel dvakrat čez vlado, sedaj pa policija preganja uradnike".
"Očitno gre za težave v raju," pa pravijo v opozicijski NSi. Poslanka in podpredsednica stranke Vida Čadonič Špelič je obenem koalicijske stranke pozvala, naj se zresnijo, naj ne delajo Sloveniji škode na mednarodnem parketu in begajo ljudi. Izpostavila pa je še, da tudi sicer ni povsem jasno, s kakšno popotnico je predsednik vlade šel v Haag. "Ker on je znan po tem, da veliko govori, pa malo pove. V resnici ne vemo, kaj so se doma dogovarjali, slišali pa smo, kaj je rekel tam," je dejala.
Komentarji