Razlog pa je, da letina ni slaba samo na posameznih predelih, ampak po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, v Bosni in drugod.

Stanislav Knežič
Dolenjski list
»Po navadi imamo v tem času že drugo točenje, pa sem komaj začel s prvim. Normalno je, da bi točili med 3-krat: najprej gozdni ali cvetlični in tudi smrekov konec maja ali na začetku junija, potem julija lipo ali gozdni med, odvisno pač od lokacije, in nazadnje konec avgusta in na začetku septembra še hojin ali gozdni med. Letos ga bomo točili le enkrat,« pravi predsednik Čebelarskega društva Kočevje in združenja Kočevski gozdni med Stanislav Knežič, ki je s 350 čebeljimi družinami največji čebelar na območju pridelave medu z zaščiteno označbo porekla Kočevski gozdni med. Knežič bo letos pridelal le eno četrtino medu, ki ga pridela v solidni letini.
Čebelarstvo, čebelnjak, čebele
Dolenjski list
Lani, ko je bila zelo dolga zima, so bile čebele spomladi v zaostanku, letos, kot pravi Knežič, ko je bil dober razvoj čebel, pa je zatajila narava. »Vse paše so potekale v hladnem vremenu in dežju, zato so maja čebelje družine začele slabeti,« pravi. Ker čebele letos v naravi niso nabrale dovolj medu za svoje preživetje, so jim čebelarji konec maja morali dodati sladkorno raztopino, da so jih vzdrževali pri življenju. »Če ne bi bilo čebelarjev, bi čebele umrle. In ponekod so tudi umirale od lakote,« pravi Knežič.