Kot je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid, so gasilci in civilna zaščita prekinili svoje aktivnosti ter nadzorovanje plazu pod vojašnico na Bohinjski Beli. Plaz sedaj z rednimi obhodi vojašnice nadzira Slovenska vojska, gasilci in civilna zaščita pa bodo ponovno aktivirani, če bo prišlo do večje porušitve zemljine. Plaz je sicer še vedno aktiven. Geolog je po ogledu terena v torek popoldan pojasnil, da se bo plaz še naprej prožil, dokler voda, ki teče iz njega, ne bo presahnila. Vojska je skladiščni objekt, ki ga ogroža plaz, v ponedeljek zvečer že izpraznila, tako da nevarnosti uničenja opreme ni več. Še vedno pa sta ogrožena omenjeni skladiščni objekt in bližnji objekt, ki je bil prazen že prej.

Na območju Gorenjske se je sicer v minulih dneh sprožila vrsta plazov. "Ti plazovi se nadzorujejo, geologi pa opravljajo oglede," je povedal Šmid, ki upa, da se bo situacija čim prej umirila in da se bo zemlja do petka, ko je napovedano novo deževje, toliko posušila, da novi dež ne bo prinesel dodatnih težav. 

V Ratečah je gladina presihajočega jezera Ledine še vedno visoka, s tem pa tudi podtalnica, ki ogroža posamezne objekte. Tudi cesta v Planico je še vedno zalita in neprevozna.

Kot je za STA povedal poveljnik kranjskogorskega štaba Civilne zaščite Blaž Lavtižar, se nivo vode v teh dneh počasi znižuje, saj so vodotoki pričeli upadati, voda je začela znova ponikati, pomagata pa tudi izkopani kanal in črpanje vode. Ob močnejši plohi danes ponoči pa je upadanje vode začasno zastalo.

Medtem v Kranjski Gori razmišljajo tudi o sanaciji plazu, ki se je pred kratkim sprožil na poti iz Planice v Tamar. Omenjeni plaz ne ogroža nobenega objekta in ne predstavlja nevarnosti. Ker je območje zelo erozijsko, gre tudi za precej običajen pojav, je povedal Lavtižar. "Zaenkrat bomo to zemljino verjetno pustili, da bo voda odtekla, potem pa bomo s stroji poskrbeli, da bo pozimi pot prehodna za teptalec snega," je pojasnil.

V Srednji vasi v Bohinju pa je danes stekla sanacija škarpe ob Zavodu sv. Martina, ki je dom starejših občanov. Tam je bližnji potok Ribnica že v avgustovski ujmi poškodoval del škarpe, ker poškodbe niso uspeli pravočasno odpraviti, pa se je ta po zadnjih deževjih še povečala. 

V zavodu jih je skrbelo, kaj bi nadaljnje povečevanje poškodbe pomenilo za plinske cisterne, ki so vkopane v neposredni bližini, zato so občino že pred časom opozorili, da bo treba težave urgentno rešiti. Kot je za STA povedal bohinjski župan Jože Sodja, izvajalci sanacije prej niso uspeli izvesti, sedaj pa so sanacijska dela vendarle stekla.

V Jereki pa so se v torek soočili z novim večjim podorom zemljine, ki je delno zaprl potok Jerečica. Gasilci so pregledali teren in ugotovili, da je nujen ogled geologa, ki se ga nadejajo danes. "Geologi morajo povedati, ali lahko kako ukrepamo," je povedal Sodja in pojasnil, da gre zelo veliko območje. V okolici sicer ni hiš, težava pa bi lahko bila, če bi prišlo do zajezitve potoka.

Po državi zaradi minulega deževja poteka tudi preverjanje že od prej znanih večjih plazov. Strokovnjaki s področja geologije in hidrologije so si v torek ogledali območje Macesnikovega plazu v občini Solčava. Ta plaz se je sprožil po poplavah leta 1991 in napredoval v plaz velikega obsega, so pa bila v preteklosti na plazu izvedena marsikatera dela. Ugotovitve s tokratnega ogleda z ministrstva za naravne vire in prostor še ne morejo posredovati, so danes pojasnili za STA.

Ogled stanja na plazu Stovže nad Logom pod Mangartom pa bo, kot so napovedali, predvidoma potekal prihodnji teden. Tudi plaz Stovže spada med plazove večjega obsega. V noči s 16. na 17. november 2000 je ta plaz v Logu pod Mangartom terjal sedem življenj in uničil veliko infrastrukture, ki so jo obnavljali v kasnejših letih.

Na Jesenicah medtem stalno spremljajo nevarne plazove v zaledju Koroške Bele, ki so se po avgustovski ujmi toliko premaknili, da se je sprožil alarmni sistem. Po deževju v minulih dneh premiki na plazovih ne kažejo odstopanj. Mobilno sireno javnega alarmiranja, ki je bila nameščena na Črnem mostu na Koroški Beli, bodo na poziv poveljnika Civilne zaščite Srečka Šestana zaradi visoke nevarnosti proženju plazu premestili v kamniško občino, jeseniška občina pa išče možnosti trajne namestitve sirene za javno alarmiranje tudi v spodnjem delu Koroške Bele, saj se je izkazalo, da zgornje sirene ne slišijo vsi.