Zadnji dve leti je Gimnazija Ptuj za dijake prvih letnikov organizirala zgodovinsko ekskurzijo po poteh klasične Grčije. Kljub temu da je šlo za neobvezno ekskurzijo, se je večina dijakov odločila za udeležbo. Finančni prispevek staršev ob tem ni bil zanemarljiv, saj je ekskurzija, ki je trajala šest dni, stala približno 600 evrov na dijaka. K temu je treba prišteti še dodatne stroške, ki so odvisni predvsem od potreb in želja dijakov. Starši morajo poskrbeti za primerna oblačila in obutev, poleg tega so tu še stroški za pijačo, prigrizke in morebitne druge stvari, ki jih dijaki želijo imeti med potovanjem.

Nekateri starši celo najemajo kredite

Omenjena ekskurzija je prav gotovo posameznim staršem predstavljala veliko finančno obremenitev. Ker se jih večina ne želi izpostavljati ali pokazati svoje finančne stiske, poskušajo potrebna sredstva za ekskurzijo zagotoviti sami, nemalokrat s pomočjo starih staršev in drugih sorodnikov, nekateri celo najemajo kredite. Letos si lahko oddahnejo, saj ekskurzije ne bo, posledično pa tudi ne bo prošenj otrok, da bi sodelovali na tako dragih izobraževalnih potovanjih. Po drugi strani pa so nekateri dijaki premožnejših staršev izrazili obžalovanje, saj je bila strokovna ekskurzija v Grčijo med mladimi zelo priljubljena.

Letos krajši in cenejši izobraževalni izleti

Ravnatelj Boštjan Šeruga je pojasnil, da bodo tudi v letošnjem šolskem letu izvajali strokovne ekskurzije, in sicer v Auschwitz, Gradec, Trst, München in Salzburg, Benetke, Firence, Dunaj ... Omenjene ekskurzije so krajše in cenovno ugodnejše ter posledično lažje dostopne večjemu številu dijakov. »Destinacije ekskurzij so del strokovno-pedagoške odločitve in včasih se katera izmed njih izvaja dve leti zaporedoma in potem kakšno leto ali dve spet ne,« je poudaril Šeruga in dodal, da se strokovne ekskurzije načrtujejo z letnim delovnim načrtom šole, ki mora biti potrjen na dijaški skupnosti, pedagoškem zboru, svetu staršev in svetu zavoda.

Šolske ekskurzije celo na Madagaskar

Srednja šola je glede števila, časa, obsega in destinacije strokovnih ekskurzij povsem avtonomna. Odločitev o tem, katere ekskurzije bodo vključene v šolski program, je odvisna od šole, njenega učnega načrta, proračuna in drugih dejavnikov, kot so interes dijakov in možnosti financiranja. To pomeni, da ni enotnih pravil za vse šole, kar lahko privede do razlik v dostopnosti in izbiri ekskurzij med različnimi ustanovami. Nekatere šole v Sloveniji so šle že tako daleč, da dijake vozijo na eksotične destinacije, kot sta na primer Nova Zelandija ali Madagaskar. Marsikdo je mnenja, da strokovne ekskurzije, za katere je treba odšteti več sto evrov, v šolski prostor ne sodijo. Tisti starši, ki si to želijo, pa imajo še vedno možnost tovrstne ekskurzije organizirati v lastni režiji oz. se za aranžmaje dogovoriti s turistično agencijo.

Na neobvezno ekskurzijo zgolj med počitnicami

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) pri organizaciji nadstandardnih ekskurzij svetuje zmernost – torej, da jih ni preveč in da so finančno sprejemljive. »Udeležba na nadstandardnih ekskurzijah ne sme biti obvezna. Prav tako šole opozarjamo na racionalnost pri organizaciji tovrstnih ekskurzij, predvsem zato, da ne bi prihajalo do razlik in stisk med dijaki. Še posebej pa opozarjamo, da tovrstne ekskurzije ne smejo posegati v pouk. Prav tako pa ne smejo biti financirane s pomočjo javnih sredstev,« so poudarili na MVI in dodatno pojasnili, da bi jih morale šole izvajati samo v času počitnic.