Cestni promet se je lani na avtocestah povečal za tri odstotke, na drugih javnih cestah pa za dva odstotka. Vsega skupaj so pri nas domača in tuja vozila lani prevozila 22,8 milijarde kilometrov, od tega daleč največ, 19,8 milijarde, domača vozila. Med temi so več kot polovico oziroma 10,1 milijarde kilometrov opravili domači dizelski avtomobili, preostalih 600.000 kilometrov, kolikor so jih skupno naredili osebni avtomobili, pa bencinski in električni avtomobili.
Daleč za zastavljenimi cilji
Tovorna vozila na drugi strani so prevozila 4,4 milijarde kilometrov, od tega so jih polovico opravila težka tovorna vozila nad 12 ton. Pri osebnih vozilih je bilo največ kilometrov prevoženih z vozili, starimi med 10 in 14 let, med tovornimi pa z vozili, starimi od šest do sedem let. To pa govori tudi o starosti voznega parka, saj se učinki visokih cen in prisilne elektrifikacije že vidijo.
Slovenija si je namreč zastavila cilj, da bodo do leta 2030 električna osebna vozila predstavljala 12 odstotkov voznega parka. Glede na te številke bi se moralo s slovenskimi registracijami po cestah voziti okoli 145 tisoč povsem električnih avtomobilov.
A so realne številke povsem drugačne. Po zadnjih podatkih je bilo konec leta 2024 v Sloveniji registriranih 18.719 osebnih električnih vozil, od tega 12.713 povsem električno gnanih baterijskih vozil (EV) in dobrih 6000 avtomobilov s priključnohibridnim pogonom, ki omogočajo daljše poti, prevožene le z elektriko.
Vse več hibridov
Tako električna vozila predstavljajo približno 1,5 odstotka celotnega voznega parka, ki šteje 1,3 milijona vozil. In trend prodaje električnih vozil ni dober, lani so prvič registrirali kar 38 odstotkov manj električnih vozil kot leta 2023.
Sicer pri nas na cestah še vedno prevladuje dizelski pogon, kar 48 odstotkov našega voznega parka ali 617.000 vozil, počasi se mu približuje bencinski pogon s 45 odstotki (570.000 vozil), sledi hibridni pogon s štirimi odstotki (približno 53.800 vozil) in že omenjeni odstotek električnih vozil (približno 16.900).
Zato pa je med prvič registriranimi avtomobili večji delež hibridov (kombinacija bencinskega motorja z notranjim zgorevanjem in elektromotorja), ki vse bolj veljajo za eno boljših alternativ klasičnim naftnim avtomobilom. Lani je bil njihov delež pri novih registracijah že 26-odstoten.
Mlajši vozni park kot v večini držav EU
Havanizacija ali pospešeno staranje slovenskega voznega parka se nadaljuje, a je ta trend značilen tudi za številne druge države. Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji je 11,3 leta, pri čemer so bili najmlajši avtomobili v osrednjeslovenski regiji (10,5 leta), najstarejši pa v goriški regiji (13,1 leta).
Povprečna starost osebnih avtomobilov v EU prav tako narašča. Po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA je bila povprečna starost osebnih avtomobilov v EU leta 2022 12,3 leta, kar je povečanje z 10,9 leta v letu 2013. Najstarejše avtomobile, v povprečju stare 17,5 leta, vozijo v Grčiji, v Estoniji so stari 17 let, v Španiji pa 14,2 leta. Glede na te številke se v Sloveniji vozimo z avtomobili, mlajšimi od povprečja večine držav in predvsem od evropskega povprečja.
Komentarji