Donald Trump, ki bo v ponedeljek znova sedel za volan najpomembnejšega svetovnega gospodarstva, ne skriva želje po tem, da bi si ZDA priključile Grenlandijo, pri čemer se ne ozira na mnenje niti samih Grenlandcev, kaj šele Danske. Kot poroča Politico, pa bi Američani, če bi jim uspel ta nepredstavljiv met, prejeli več kot samo ta arktični otok, prejeli bi tudi okoljsko tempirano bombo, ki se imenuje Camp Century.
Gre za nekdanjo ameriško vojaško bazo, ki se nahaja na enem od najbolj odročnih krajev na Zemlji, in sicer približno 1500 kilometrov severno od grenlandske prestolnice Nuuk. Oporišče je bilo leta 1959, torej v času hladne vojne ter velikih napetosti med ZDA in Rusijo, zgrajeno z enim namenom, razviti odgovor na rusko jedrsko grožnjo. V okviru projekta so pod grenlandskim ledom izkopali mrežo rovov, vse skupaj pa je napajal manjši jedrski reaktor.
Projekt so leta 1967 opustili, saj so ocenili, da je zaradi nenehno premikajočega se ledu neizvedljiv. Takrat so jedrski reaktor tudi razstavili in ga odpeljali, a so za seboj pustili tisoče ton ostankov, vključno z radioaktivnimi odpadki. Računali so na to, da bo te za vekomaj prekrival arktični led. Bil pa je to seveda tudi čas, ko so na grožnjo podnebnih sprememb opozarjali zgolj posamezni znanstveniki. Danes, ko je grožnja že dobro znana, dodobra pa so poznani tudi mehanizmi, ki vplivajo na globalni dvig temperatur, je jasno, da »za vekomaj« v resnici že trka na vrata.
Strokovnjaki opozarjajo, da ni mogoče napovedati, kako dolgo bo radioaktivna grobnica ostala zakopana pod ledom. Glede na izsledke študije iz leta 2016 bi se lahko led in sneg nad odpadki stalila do konca 21. stoletja, a so avtorji študije svoje trditve nato popravili in navedli, da se to ne bo zgodilo vsaj do leta 2100.
Kdo je odgovoren za odstranitev ameriških odpadkov?
Nekdanji zunanji minister Grenlandije Vittus Qujaukitsoq trdi, da bi morala odgovornost za odstranitev ostankov ameriških vojaških objektov na otoku, ki jih je skupno približno 20 do 30, prevzeti Danska. Qujaukitsoq je pojasnil, da Grenlandija nikoli ni privolila v postavitev teh vojaških oporišč, temveč je to storila Danska. Grenlandske in danske oblasti so sicer leta 2017 podpisale sporazum, v skladu s katerim je Danska za čistilno akcijo za Američani namenila 30 milijonov dolarjev (29 milijonov evrov), a v ta sporazum niso vključili razvpitega oporišča Camp Century.
Spomnimo, Grenlandija je bila do leta 1953 danska kolonija, a je nato postala del Kraljevine Danske, leta 1978 pa si je izborila tudi pravico do samouprave. Grenlandske oblasti imajo od leta 2009 tudi pravico, da lahko na podlagi referenduma razglasijo neodvisnost.
Kot je za Politico pojasnil William Colgan, glaciolog z danskega geološkega inštituta GEUS in glavni avtor zadevne študije, doslej še »ni bilo poskusov,« da bi odstranili radioaktivne in strupene odpadke v oporišču Camp Century. Potrdil je, da so na prošnjo danskega ministrstva za zdravje na območju enkrat sicer vrtali v globino, da bi analizirali raven radioaktivnosti, a da tega ne počnejo več. »Dejansko si zavestno prizadevamo, da ne bi vrtali v polje odpadkov. Dejansko ne poznamo celotnih razsežnosti, kaj se tam spodaj nahaja.« Znano je sicer, da so Američani ob mreži rovov v oporišču postavili celo malo podzemno vas, ki naj bi poleg domov za več sto ljudi, ki so tam takrat bivali, vključevala kapelico in celo brivnico. Vse skupaj se nahaja pod debelo plastjo ledu. »Mrzlo je, globoko, ne drezati v to,« je poudaril Colgan.
Komentarji