Leon XIV. je prvi s tem imenom po Leonu XIII., ki je rimskokatoliško cerkev vodil od 1878 do smrti leta 1903. Kot Robert Francis Prevost se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu. Ima francoske, italijanske in španske korenine. Študiral je matematiko na univerzi Villanova in teologijo na Katoliški teološki uniji v Chicagu. Leta 1982 je bil posvečen v duhovnika reda svetega Avguština.

Ima tudi perujsko državljanstvo

Večino svoje duhovniške kariere je preživel v tujini, predvsem v Peruju, kjer je deloval kot misijonar, semeniški učitelj in škof v Chiclayu. Zaradi dolgoletnega delovanja v Peruju ima tudi perujsko državljanstvo.

Januarja leta 2023 ga je papež Frančišek imenoval za prefekta Dikasterija za škofe, kar je ena najpomembnejših vlog v Vatikanu, saj je odgovoren za imenovanja škofov po vsem svetu in predstavlja eno najvplivnejših funkcij v Vatikanu, septembra istega leta pa je bil povišan v kardinala.
Njegova izvolitev za papeža naj bi pomenila nadaljevanje reform, ki jih je začel papež Frančišek, z osredotočenostjo na vključevanje, pomoč revnim in skrb za okolje.

Politiko glede migracij označil za sramoto

Leon XIV. je znan po svoji skromnosti, tihem pristopu in predanosti socialni pravičnosti. V preteklosti je kritiziral nekatere politike ZDA, zlasti glede migracij. Znan je po svojih kritičnih objavah na družbenih omrežjih, kjer je obsodil Trumpovo politiko ločevanja otrok migrantov od staršev in njihovo zadrževanje v centrih. "Nič krščanskega, ameriškega ali moralno opravičljivega ni v politiki, ki otroke ločuje od staršev in jih zapira v kletke. To se izvaja v našem imenu in je sramota za vse nas," je takrat med drugim zapisal.

Kritiziral je tudi ameriškega podpredsednika oziroma še prej senatorja J.D. Vancea zaradi njegovih stališč do priseljevanja in socialne politike.

Obtožbe o prikrivanju spolnih zlorab

Na plan pa so prišle tudi določene kritike in sporna vprašanja, povezana s preteklostjo papeža Leona XIV., zlasti glede njegovega ravnanja z obtožbami o spolnih zlorabah in njegovih stališč do določenih družbenih vprašanj. Čeprav je znan po svoji predanosti socialni pravičnosti in delu z marginaliziranimi skupinami, so zgoraj navedena vprašanja sprožila pomisleke glede njegovega vodenja in prihodnjih reform v katoliški cerkvi.

Ko je služboval kot škof v perujskem Chiclayu, je bil obtožen, da ni ustrezno ukrepal ob prijavah spolnih zlorab s strani dveh duhovnikov. Škofija Chiclayo je septembra 2024 izdala izjavo, v kateri je zanikala obtožbe o prikrivanju. Navedli so, da je Leon XIV. po prejemu prijav leta 2022 uvedel previdnostne ukrepe, odstranil obtoženega duhovnika iz župnije in primer posredoval Dikasteriju za nauk vere. Primer je bil sprva zavrnjen zaradi pomanjkanja dokazov, a je bil kasneje ponovno odprt in ostaja v obravnavi. Kritiki so menili, da so bili njegovi ukrepi nezadostni.

Druge kritike se nanašajo na obdobje, ko je bil vodja avguštinskega reda v Chicagu. Med letoma 2000 in 2002 je dovolil, da je duhovnik James Ray, obtožen spolnih zlorab, bival v samostanu blizu katoliške osnovne šole, ne da bi o tem obvestil šolo. Ta primer je bil razkrit leta 2021, ko so bili objavljeni cerkveni dokumenti iz leta 2014.

Nasprotuje posvečenju žensk

Poleg vprašanj glede ravnanja z zlorabami je deležen tudi kritik zaradi nekaterih svojih konservativnih stališč. Tako recimo ni podprl blagoslova istospolnih parov, kar je v nasprotju z nekaterimi odprtimi pristopi, ki jih je uvedel papež Frančišek. Njegova stališča so bila opisana kot bolj tradicionalna, kar je sprožilo razprave o prihodnji smeri Cerkve glede vključevanja LGBTQ+ oseb.

V intervjuju leta 2023 je izrazil stališče, da ženske ne bi smele biti posvečene v duhovniške vloge, kar naj bi bilo prav tako v nasprotju z nekaterimi reformami, ki jih je uvedel papež Frančišek, kot je vključitev žensk v glasovalne pravice na cerkvenih srečanjih.