Strokovnjaki so prepričani, da je 59-letna Duangjay Samaksamam edina na svetu s tovrstnim obolenjem – makrodistrofijo limpomastozo –, razširjenim v obeh rokah od ramen navzdol. Premikanje stalno otečenih rok je izjemno boleče že, ko je govora o povsem preprostih opravilih, denimo pomivanju ali česanju.

Duangjay Samaksamam 3
Vendar pa bolezensko stanje zanjo ni pomenilo zgolj bolečine, temveč ji je znatno otežilo tudi družbeno življenje. Tako je zaradi svojega videza večino svoje mladosti preživela v osami, čeprav je to pomenilo, da je ostala brez izobrazbe. Pri dvajsetih letih pa je morala priti na plano, saj sta njeno pomoč potrebovala ostarela starša, ki nista več mogla upravljati s trgovino, katero ima v lasti njena družina.

Duangjay Samaksamam 2
Premikanje stalno otečenih rok je izjemno boleče. 

Kaj kmalu je pritegnila pozornost številnih kirurgov z vseh koncev sveta. Številni so ji skušali pomagati s posegi, a njene roke ostajajo zatečene. »Moje roke so tako težke, da jih komaj dvignem, da bi se počesala. Nič drugače ni z oblačenjem,« je povedala Duangjay. »Nekateri zdravniki menijo, da je edina rešitev amputacija, vendar zame to ne pride v poštev.« Številni posegi pa so njeno stanje še poslabšali. »Med operacijami mi niso odstranili tkiva, ker so se bali, da bi mi poškodovali živce. Pet mesecev pozneje so nastopile bolečine v zapestju, zaradi katerih nisem mogla spati ponoči. Pozneje so mi sicer odstranili 700 gramov maščobe in krvi, a so mi roke že čez mesec dni znova otekle.«

Ker ne poznajo vzroka bolezni, le-te ne morejo ozdraviti. 

Slovo od mladosti je zanjo nastopilo zgodaj: »Moja mama pravi, da sem bil takšna že od rojstva. Nisem si upala v šolo, zato se tudi nisem naučila brati.« Upanja je malo – zdravniki namreč pravijo, da ker ne poznajo vzroka bolezni, le-te ne morejo ozdraviti.