Kakavova semena so menda kuhali že Olmeki (starodavna civilizacija iz Mehike) pred tri tisoč leti. Prav tako so čokoladno zmes pili Azteki in Maji. V Evropo je seme kakavovca leta 1492 prvi prinesel Krištof Kolumb, vendar ni povzročil nobenega zanimanja. Šele trideset let pozneje se je zloglasni španski konkvistador Hernan Cortes navdušil nad azteškim toplim kakavovim napitkom brez sladkorja z dodatkom čilija in vanilje. Španski duhovniki so prvi v tekočo čokolado dodajali sladkor in cimet ter je do sredine 17. stoletja postala priljubljena pijača tudi drugod po Evropi.
Da danes poznamo čokolado v trdi obliki, je najbolj zaslužen Nizozemec Conrad J. van Houten, ki je leta 1828 patentiral hidravlično prešo za drobljenje kakavovih zrn v prah. Anglež Joseph Fry je leta 1847 odkril, kako ta prah zmešati s sladkorjem in maslom ter strditi. Prva jedilna čokolada je postala kmalu zelo priljubljena. Švicar Daniel Peter je leta 1875 prvi naredil mlečno čokolado. Leta 1879 pa je prav tako Švicar Rudolf Lindt ponudil prvo čokolado, ki se je topila v ustih.
Kakavovc
Kakav je surovo seme rastline kakavovca, ki izhaja iz Južne Amerike. Grm ali drevo je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm 40 plodov, velikosti srednje velike kumare. Plod je v začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžast, včasih postane tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno od 30 do 50 semen, ki imajo velikost mandlja in so čokoladne barve. Surova semena morajo najprej podvreči fermentaciji v posebnih bazenih ali pa se preprosto izpostavijo sušenju na soncu.
Za izdelavo 1 kg čokolade je potrebno od 300 do 600 zrn, odvisno od želene vsebnosti kakava. Med proizvodnjo zrna najprej pražijo, nato jih zdrobijo in oluščijo. Nastale manjše delčke zmeljejo v gosto kremasto pasto, poznano jo kot čokoladno tekočino ali kakavovo pasto. V čokoladno tekočino se nato z vmešanjem kakavovega masla in sladkorja pridela čokolada (za emulgatorje uporabljajo vaniljo in lecitin).
Največji svetovni pridelovalci kakavovih semen po državah po podatkih za leto 2010 so: Slonokoščena obala (34,7 % delež vseh semen), Indonezija (20,6 %), Gana (13,8 %), Nigerija (5,9 %), Kamerun (5,9 %), Brazilija (4,7 %), Ekvador (3,7 %)
##ARTICLE-1826717##
Največji svetovni proizvajalci čokolade in čokoladnih izdelkov
- Mars
- Nestle
- Ferrero
- Cadbury
- The Hershey Company
Muzeji čokolade po Evropi:
- Kölnski muzej čokolade (Köln, Nemčija)
- Musee les Secrets du Chocolat, (Geispolsheim, Francija)
- Choco-Story Chocolate Museum; (Brugge, Belgija
- Museu de la Xocolata, (Barcelona, Španija)
- Choco-Story Chocolate Museum; Praga, Češka)
- Musée de l'alimentation, (Vevey, Švica)
- Museo Storico Perugina (Peruga, Italija)
- Schokomuseun (Dunaj, Avstrija)
Zanimivosti
Prvi je kakavovec z botaničnim imenom poimenoval švedski znanstvenik Karl Linne, ki mu je nadel ime Theobroma cacao (hrana bogov).
##ARTICLE-1823532##
Montezuma II., vladar Aztekov, je dnevno zaužil okoli 50 kakavovih obrokov, začinjenih z vaniljo ali drugimi začimbami, bodisi kot pijačo ali pa kot hrano, postreženo v zlatih kelihih in zaužitih z zlatimi žlicami.
Slavni ljubimec, Benečan Giacomo Casanova (1725–1798), je užival čokolado, preden je popeljal damo do mesenih užitkov, saj jo je štel za odličen afrodiziak.
Ime čokolada prihaja iz azteške besede xocalati in pomeni grenka voda.
Največjo čokoladno skulpturo so naredili v Melbournu v Avstraliji v podobi velikonočnega jajca, ki je tehtalo 2034 kg in bilo višje od treh metrov.
90 odstotkov kakava na svetu proizvedejo majhne družinske farme, ki niso večje od 12 hektarjev.
Leta 2006 se je po svetu prodalo 6,5 milijona ton čokolade.
Švica, Avstrija, Nemčija, Irska in Norveška so evropske države z največjo porabo čokolade.
Poznamo grenko (temno) čokolado, ki mora vsebovati vsaj 35 % kakava, mlečno čokolado z okoli 12 % kakava, belo čokolado, ki je narejena iz kakavovega masla, ter čokolado za kuhanje, ki vsebuje 70 in več odstotkov kakava.
##ARTICLE-1825499##
Komentarji