Polenta spada med jedi, ki so bile na naših mizah v zgodovini pogosto postrežene. Kljub temu da spada med jedi, ki so bile na mizah revnih, je še kako zdrava. Polenta je pripravljena iz koruznega zdroba, ki je odličen vir ogljikovih hidratov, vsebuje pa tudi veliko vlaknin, ki skrbijo za dobro prebavo. Ne pozabimo, da je dober vir magnezija ter vitaminov skupine B, vitamina A ter močnega antioksidanta zeaksantin, ki koristi zdravju naših oči.

Nepogrešljiva priloga

Polenta je nepogrešljiv dodatek k jedem. Naj gre za enolončnice, juhe ali mesne jedi. Lahko jo ponudite tudi ko samostojno prilogo, ob jedi, z nekoliko drugačnim priokusom. Del vode recimo nadomestite z mlekom, sladko smetano ali jušno osnovo, pred koncem kuhanja pa vmešajte še sesekljano baziliko, rukolo ali druga zelišča. Vmešate lahko tudi zeliščno maslo ali nariban parmezan.

Povsod dobrodošla

Polenta ne vsebuje glutena, zato jo lahko namestimo pri številnih jedeh za osnovo. S polento lahko nadomestimo riž, testenine pa tudi krompir. Postrezite jo h golažu ali enolončnici, naj bo zelenjavna ali mesna, morda si jo privoščite kot samostojno jed z izbrano omako. Poskusite kombinacijo s stročnicami ali fižolom, morda pripravite okusno omako iz paradižnika in fižola.

Klasična polenta ali instantna

Pri tem se selimo nazaj, v zgodovino. Klasično poletno je bilo treba mešati pol ure in še več ter paziti, da se ne prismodi. Medtem pa je instant polenta tista, ki jo skuhamo praktično v nekaj minutah. Katera je boljša? Strogo znanstveno gledano bi morala biti klasična polenta boljša, saj se lahko med kuhanjem prepletejo vsi okusi, ki jih vsebuje. A polento v svoji čisti obliki si le redko privoščimo, po navadi ji dodamo vsaj maslo ali sol, na koncu pa strukturo prilagajamo z dodajanjem smetane, še dodanega masla ali pa presenetimo z začimbami, slanino, zaseko, ocvirki, ocvrto čebulo, česnom in še bi lahko naštevali.