Delo poleti je lahko poseben izziv, saj so določeni delavci bolj izpostavljeni soncu. Kot opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ), najtoplejši meseci prinašajo dodatna tveganja za zdravje: »Raziskovalci so v različnih državah potrdili, da delavci na prostem prejmejo nekajkrat višji odmerek UV-sevanja od priporočenih mejnih vrednosti, zato je pomembno, da se pri svojem delu zaščitijo. Tveganje za zdravje delavcev na prostem pa predstavljajo tudi visoke temperature.«
##ARTICLE-1822345##
##ARTICLE-1821688##
Vpliv toplotnih obremenitev pri delu poleti
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, dr. med. pojasni, zakaj bi moral vsak delodajalec ukrepati odgovorno in premišljeno: »Izpostavljenost toplotnim obremenitvam in UV-sevanju vpliva na zmanjšanje delovne storilnosti in povečuje verjetnost bolniškega staleža, kar predstavlja izziv pri organizaciji dela. Delavci v toplotno neugodnih razmerah se težje osredotočijo, hitreje utrudijo, se počutijo izčrpane in začnejo delati napake, kar povečuje tveganje za nezgode. Pravilna prilagoditev delovnih mest na prostem v poletnih mesecih lahko zagotovi potrebno varnost in zaščiti zdravje zaposlenih.«
Kaj pravi zakon
Delodajalci morajo v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu oceniti tveganja na delovnem mestu ter določiti ukrepe za njihovo zmanjševanje – od zagotavljanja primerne varovalne opreme do izobraževanja zaposlenih. To ne vključuje le opozarjanja na vročino, temveč tudi ozaveščanje o primerni zaščiti pred rakom kože, ki je v Sloveniji eno od najpogostejših rakavih obolenj.
##ARTICLE-1823079##
##ARTICLE-1823802##
Kdo je poleti najbolj izpostavljen oziroma ogrožen
Med najbolj izpostavljenimi sončnemu UV-sevanju in delu pri visokih temperaturah so delavci, ki pretežno delajo na prostem, med drugim gradbeni, cestni in luški delavci, smetarji, vzdrževalci električnega, vodovodnega in železniškega omrežja, policisti, vojaki, ribiči, vrtnarji in kmetje.
Ukrepi za delodajalce
Dodič-Fikfakova meni, da bi se morali zaposleni delu pri visokih temperaturah postopoma privajati, da bi telesu omogočili ustrezno prilagoditev v obdobju od 5 do 14 dni. Predlaga, naj delodajalci izvajajo ukrepe, kot so:
- zgodnejši začetek dela
- deljen delavnik
- opravljanje težjih nalog zgodaj zjutraj
- omogočanje dela v senci
- uvedba več pogostejših odmorov v senci z zagotovljeno svežo vodo.
Nevarnost dehidracije in vročinske kapi
Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa še poudarjajo, da lahko dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam zaradi prekomernega znojenja in nezadostnega vnosa tekočine povzroči nezmožnost vzdrževanja normalne telesne temperature, dehidracijo in pregrevanje telesa: »To vodi v slabost, glavobol, omotičnost, vročinske krče, v najtežjih primerih tudi v vročinsko kap, ki zahteva nujno medicinsko pomoč. Delavci naj bi po priporočilih pri fizičnem delu na prostem spili kozarec tekočine (nesladkane osvežilne pijače ali vode) na vsakih 15 do 20 minut oziroma od 6 decilitrov do enega litra na uro oziroma po potrebi.«
Komentarji