Sjögrenov sindrom je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem pomotoma napade lastne žleze, ki izločajo tekočine – predvsem solzne in žleze slinavke. To vodi do značilne izsušenosti ust in oči. Bolezen pogosto vpliva tudi na druge organe.

##ARTICLE-1833842##

##ARTICLE-1828387##

##ARTICLE-1819652##

Sjögrenov sindrom in druge avtoimunske bolezni

Čeprav ima Sjögrenov sindrom podobne značilnosti kot druge avtoimunske bolezni, kot sta lupus in revmatoidni artritis, je edinstven zaradi težave z izločanjem tekočin. Lahko se pojavi kot primarni ali sekundarni sindrom, ko se razvije skupaj z drugo avtoimunsko boleznijo, denimo z revmatoidnim artritisom.

sjogrenov-sindrom
Profimedia
Pri Sjögrenovem sindromu se včasih pojavijo težave s kožo in ožiljem, kar lahko med drugim vodi v alergijski vaskulitis.

Kako pogost je v Sloveniji in po svetu

V Sloveniji natančnih podatkov ni, a ocenjujejo, da Sjögrenov sindrom prizadene med 0,1 in 0,6 odstotka prebivalstva, kar pomeni nekaj tisoč posameznikov. Globalno doleti približno 0,5 do 1 odstotka odraslih.

Vzroki in dejavniki tveganja

Natančen vzrok za Sjögrenov sindrom ni znan, a pomembno vlogo igrata genetika in okolje. Med glavnimi dejavniki tveganja so:

  • Spol: kar do 90 odstotkov bolnikov je žensk.
  • Starost: najpogosteje se pojavi med 40. in 60. letom.
  • Družinska zgodovina: večja verjetnost bolezni je pri sorodnikih z avtoimunskimi motnjami.
  • Virusne okužbe: nekateri raziskovalci povezujejo začetek bolezni z okužbami, ki sprožijo imunski odziv.

sjogrenov-sindrom
Profimedia
Poglavitni kazalnik bolezni so suha usta z razpokanimi ustnicami ter težave s požiranjem.

Simptomi bolezni

Simptomi se pogosto razvijajo počasi in so lahko sprva zelo nespecifični. Med najpogostejšimi znaki so:

  • Suha usta (kserostomija): zaradi zmanjšanega delovanja žlez slinavk je sluznica premalo navlažena, oseba pa zaradi občutka suhosti v ustih pogosto pije vodo, ima težave pri žvečenju in požiranju ter razpoke na ustnicah, jezik je rdeč.
  • Suhe oči (kseroftalmija): pekoč občutek v očeh, občutek peska v njih oziroma draženje.
  • Utrujenost: ena najpogosteje spregledanih težav.
  • Otekanje žlez (denimo obušesnih).
  • Bolečine v sklepih ali mišicah.
  • Težave s kožo, pljuči, z ledvicami, ožiljem ali živčevjem.

sjogrenov-sindrom
Profimedia
Jezik ima zaradi izgube papil pogosto gladko in rdečkasto površino.

Kako poteka zdravljenje

Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov in preprečevanje zapletov, saj za zdaj za Sjögrenov sindrom ni zdravila. Najpogosteje uporabljeni ukrepi vključujejo:

  • Umetne solze in umetno slino: pri vsakodnevnem lajšanju suhosti pomagajo kapljice za oči in nadomestki sline.
  • Pitje zadostne količine tekočin in izogibanje kofeinu ter alkoholu, ki dodatno izsušita sluznico.
  • Vlažilce zraka: ti izboljšujejo kakovost zraka doma, zlasti pozimi.
  • Zdravila: protibolečinska in protivnetna zdravila, v težjih primerih tudi imunosupresivi.
  • Zobno higieno: suha usta povečujejo tveganje za karies, zato je ustrezna skrb za zobe bistvena.

sjogrenov-sindrom
Profimedia
Tveganje za zaplete je med drugim mogoče zmanjšati z dobro higieno ustne votline.

Ali obstaja preventiva

Ker natančnega vzroka bolezni ne poznamo, specifične preventive ni. Kljub temu lahko posamezniki zmanjšajo tveganje zapletov z zdravim življenjskim slogom, torej z redno telesno dejavnostjo, uravnoteženo prehrano, izogibanjem kajenju in stresu ter dobro higieno ustne votline.

Možnost kakovostnega življenja kljub diagnozi

Čeprav je Sjögrenov sindrom kronična bolezen, večina bolnikov z ustreznim zdravljenjem živi kakovostno in aktivno življenje. Ključ je v zgodnjem prepoznavanju simptomov, rednem spremljanju bolezni in ustreznih življenjskih navadah. Bolniki pogosto oblikujejo rutine, ki jim pomagajo obvladovati dnevne izzive – od nošenja očal za zaščito pred vetrom do uporabe posebnih gelov za vlaženje ustne votline ponoči.