Brazilec Marcos Magno Morales Tavares se je na zelenicah zagotovo zapisal s svojimi uspehi, ki jih je nizal vse od leta 2008, ko je postal član mariborskega nogometnega kluba. V več kot 500 tekmah je zabil 209 golov in postal legenda vijoličastih. A vselej ni bilo preprosto, kajti življenje v Sloveniji je bilo precej drugačno, kot ga je spoznal in okusil v rodni Braziliji. »Ko sem bil star devet let, sem bolj resno začel igrati nogomet. Na to pot me je popeljal oče v želji, da bi me zaščitil. Brazilija je znana po tem, da je življenje na ulici nevarno, da je veliko nasilja in da številni najstniki brez ustrezne usmeritve skrenejo s prave poti. Da si ne bi iskal družbe na ulici, me je vpisal v nogometno šolo. Moj oče še danes spremlja vse, kar je povezano z nogometom,« se svojih začetkov spominja Marcos. »Slovenija je čisto drugačna kot Brazilija. Prej nisem vedel, kje sploh je, in brat mi je rekel: ‘To je stara Jugoslavija. Na spletu sem poiskal vse o tej deželi in je zelo lepa.’ Seveda je bila prva zima zame najhujša,« se danes spominja Marcos, ki si je na naših tleh z ženo Leticio ustvaril družino in novo življenje. Ob otrocih Marcosu, Joshui in dvojčicah Hadesi in Arielli je pred tremi leti pred oltar v Braziliji popeljal še najstarejšo hčer Natalijo. Seveda pa njegova kariera ne bi bila tako močna, če mu ob vsem tem ne bi ob strani stala tudi žena Leticia. »Mislim, da ona bolj poskrbi zame kot jaz zanjo. (smeh) Skrbi za hišo, opravila, otroke, nam dobro kuha. Seveda jo večkrat peljem na večerjo, kjer imava čas, da se pogovarjava. To res rada počneva. Ko imamo včasih prosta dva dneva, pobegneva tudi kam na samo in nato prespiva v hotelu, da imava res kakovosten čas zase. Poskušava ohranjati to, kar sva počela, ko sva se dobivala še na začetku. Tudi doma v Mariboru, ko vidiva, da si morava vzeti čas samo zase, dava otroke v varstvo. Za zakon je zelo pomembno, da imate čas samo za svojo partnerko oziroma partnerja,« pojasni Marcos.

Ne želim, da ponavljajo moje napake


Pestro življenje, ki ga je spremljalo od rosnih let, je te dni predstavil v svoji športni biografiji. Brez dlake na jeziku je razkril svojo zgodbo od samih začetkov v Braziliji, burnega nočnega življenja do prijateljevanja z Ronaldinhom. Seveda pa ne manjka tudi ljubezenske zgodbe z ženo Leticio. »Vedno razlagam, da obstajata dva Marcosa Tavaresa. Eden je bil v času, preden sem prišel v Slovenijo, drugi je tisti, odkar sem tukaj. Tega drugega ljudje v Sloveniji poznajo. Čas je, da razkrijem tudi tistega prvega. Tistega, na katerega nisem ponosen.« Marcos nadaljuje, da težko izbere stvar, na katero je najmanj ponosen. »Veliko sem popival, ponočeval. Bil sem trmast in težko mi je bilo dopovedati, da delam stvari narobe. Mislil sem, da sem najpametnejši.« V tistem času je imel nanj velik vpliv tudi nogometni zvezdnik Ronaldinho. »Ronaldinha sem spoznal na zabavi. Spoprijateljila sva se. Od njega sem dobil res ogromno nasvetov. Kar zadeva nogomet, vztrajnost na igrišču in odnos do navijačev, mi je dal res ogromno. Neizmerno sem mu hvaležen za vse skupaj. Seveda je potem tudi tisti manj prijeten del. Bil je moj vzornik na igrišču, pa tudi zunaj igrišča. In tam sem sledil tudi njegovemu nočnemu življenju. Ne bom pozabil, ko me je nekega večera povabil, da ga spremljam. Sedla sva v njegov BMW X5, in ko je pritisnil na plin, sem se znašel v drugem svetu. Divjala sva po praznih ulicah na neko zabavo, meni pa je po glavi rojilo, da sem še pred nekaj leti spal v faveli na tleh, zdaj pa prijateljujem z nogometnim zvezdnikom Ronaldinhom. Zdelo se mi je, da sanjam. Seveda pa ni bilo vse tako rožnato. Veliko stvari se je zgodilo v mojem življenju. Mislim, da je čas, da predstavim svojo zgodbo. Z njo želim tudi pomagati drugim ljudem. Zakaj? Ne želim, da ponavljajo moje napake.« Marcos razlaga, da bo knjiga pokazala, kako je pravzaprav tudi on še kako krvav pod kožo. Sam je namreč ugotovil, kako hitro lahko človek odjadra v neprave tire. A kljub vsemu je našel oporo in se postavil na pravo pot. Zaradi številnih izkušenj in življenjske zgodbe je danes tu, kjer je, danes mu na ulicah navijači pravijo legenda. »Ko smo skupaj z ekipo in prijatelji sedeli, smo se vsi strinjali. Del knjige bo namenjen nogometu, večji del pa mora biti življenjski. Tako je zgodba res berljiva, saj je v njej res ogromno zgodb. Res je športna biografija, ampak sem imel vseeno dvojno pomoč. Boštjan Narat je pomagal pri nogometnem delu, Janja Vidmar pa pri življenjskem.« Ženske bodo vesele tudi ljubezenske zgodbe. Najprej zgodbe njegovih staršev, nato še njegove. »Starša sta imela zanimivo spoznavanje. (smeh) Na drugi strani pa svoji ženi Leticii dolgujem vse. Ona je steber, ki našo družino drži skupaj. Takoj ko sem jo spoznal, sem vedel, da bo moja žena in mati mojih otrok. Knjiga bo razkrila, kaj vse sem v partnerskem odnosu počel narobe. Zaradi nekaterih stvari se še danes kesam. To so tiste napake, o katerih razlagam, da ne želim, da bi jih kdorkoli ponavljal.«