Srečni ljudje nimajo potrebe posegati v tuja življenja ter prati tujega umazanega perila, ker se zavedajo, da ga ima prav vsak v življenju.
Za nesrečne je to hrana življenja, srečni pa so usmerjeni k svojim ciljem in ne čutijo potrebe, da bi svoje napake opravičevali s tujimi.
Kaj vse torej v sebi skrivajo opravljivci in opravljivke ter kakšne so posledice opravljanja, ki se kot bumerang z njihovega jezikovnega tnala vrne naravnost k njim samim?
FRUSTRACIJE
Ljudje se ne zavedajo, da z govoricami o drugih v resnici največ govorijo o sebi, zlasti kadar širijo negativne, slabe govorice. Na ta način se pokaže to, kar je v njih, saj tako razkrivajo skrite frustracije in negativnosti. Tudi kadar s prstom kažejo na druge, kaj vse delajo narobe, kako slabi so in kakšne napake imajo, običajno s tem skrivajo oziroma prikrivajo svojo, precej bolj grozno zadevo.
NADVLADA
Opravljivi ljudje drugim sporočajo: »Čutim potrebo biti nad tabo.« Ljudje, ki opravljajo, se postavljajo nad druge. Drugim poskušajo dajati lekcije o življenju, medtem ko se sami ne držijo niti ene od njih. Takšno licemerstvo velja za eno najbolj negativnih človeških lastnosti.
REZANJE VEJE
Največkrat osebe, ki slabo govorijo o drugih, režejo vejo, na kateri sedijo, saj uničujejo potencialen odnos. Ljudi, ki bi jih nekoč morda potrebovali v svojem življenju, s svojim ogovarjanjem odbijajo in potiskajo stran, ne pomislijo pa, kaj se jim lahko zgodi v bližnji ali poznejši prihodnosti in čigavo pomoč bodo potrebovali.
OPROŠČANJE
Človek, ki kritizira druge, je pravzaprav človek, ki sam potrebuje pomoč, da reši svoje notranje konflikte, ker pa tega ne zmore storiti, se usmerja na tuje.
Skozi obsojanje drugih govori o sebi to, da ne zna oproščati in se usmerja samo na negativno. Negativna naravnanost opravljive osebe so mala vrata, skozi katera vstopajo vse bolezni v hišo.
TOREJ ...
Soočenje z lastnimi resnicami bi bilo prehudo, zato se opravljivci raje naslajajo nad drugimi in se jih trudijo nadvladati. Počutijo se več vredne od drugih – a so seveda v veliki zmoti.
Komentarji