Močna nezaceljena čustvena rana zavrnitve lahko povzroči, da oseba zanika ali prezre te znake.
Naše telo nam govori skozi fizične težave, da nas spomni na pomen ljubezni do sebe. Nasprotje ljubezni je sovraštvo, in ugotovila sem, da vsaka pomembna bolezen kaže na sovraštvo do sebe, ki je neposredno povezano z rano zavrnitve. Močnejša ko je, hitreje se manifestira bolezen. Zavrnitvena rana je psihološko najbolj boleča, saj ne samo, da zavračamo sebe, temveč se pogosto počutimo zavrnjene od drugih.

NOTRANJE TRPLJENJE
Rana zavrnitve se sproži ob rojstvu do starša istega spola. Osebo vodi do tega, da (pogosto nezavedno) sovraži tistega starša, v katerem vidi (in zavrača) tisto, kar verjame o sebi. Sovraštvo je nemogoče, kadar smo brezbrižni; močna čustva izvirajo iz naše občutljivosti.
Vendar pa je na ljudi, ki trpijo zaradi ran zaradi zavrnitve in krivice, pogosto mogoče gledati kot na »hladne«. Ti ljudje, ki so še posebno spretni pri skrivanju svoje velike občutljivosti, pri zatiranju globoke rane v sebi, ne vedo, kako se z njo spopasti. Verjamejo, da če niso občutljivi na svoje notranje trpljenje, bodo trpeli manj, v resnici pa postane trpljenje še večje.

OZAVEŠČANJE  
Bolezen se razvije le, če se človek noče ali ne more zavedati svojega sovraštva. Če to skriva, zanika in trpi sam v sebi. Bolezen torej signalizira, da se je nujno treba zavedati, da smo sovražili oziroma zavračali starša istega spola, ter se znova povezati s svojo notranjo močjo, z drugimi besedami – ljubiti namesto sebe zavračati.


Želim pojasniti, da tudi oseba, ki trpi za rano krivice, na svoj način prispeva h krepitvi zanikanja in nezavednega. Zakaj? Ker je prepričana, da ni v redu sovražiti svojega starša in da je namesto tega treba biti hvaležen, še posebno če je imel ta starš sicer odlične lastnosti ali je veljal za šibkega starša oziroma »poraženca« v starševskem paru.
Pravzaprav ego – ki se kaže skozi rane – ignorira dejstvo, da je z zanikanjem možnosti, da se zamerimo staršu, nemogoče skleniti mir. Ego ne ve, da so drugi v našem življenju zato, da bi nam pomagali ozavestiti, česa na sebi ne sprejemamo.
Zato zaradi vsega tega ljudje, ki trpijo zaradi rane zavrnitve ali krivice, ne morejo zaznati številnih majhnih znakov, ki jim jih pošilja njihovo telo. Ukvarjajo se le z zelo pomembnimi znaki, kot je na primer rak.

LJUBIMO SE!
Zelo priporočam, da ste pozorni na majhne signale v telesu. Opozarjajo vas na to, da se bolj ljubite, sprejemate sebe, namesto da se počutite krive in se zavračate. To vam bo pomagalo ohraniti svojo naravno energijo, se hitro pozdraviti in preprečiti resne bolezni. Takoj, ko se počutite slabo, se ne pozabite vprašati: Za kaj se krivim? Zaradi česa se počutim krivega?
Ko imate svoje odgovore, si dajte pravico biti človek in imeti slabosti. Ljubiti sebe pomeni sprejemati sebe in celo tisto svoje vedenje, ki vam ni všeč.
Bolj ko se imamo radi, bolj se zavedamo in bolj smo občutljivi na svoje notranje in zunanje trpljenje.
Naše telo JE naš najboljši prijatelj.